Z bolečinami v hrbtenici se srečujejo mnogi, po nekaterih ugotovitvah naj bi bilo takih skoraj 80 odstotkov odraslih. Bolečine lahko povzročijo nenaden ali nepravilen gib, dvig pretežkega bremena ali kaj podobnega, bolečine v hrbtenici pa potem omejujejo običajne življenjske dejavnosti in gibanje, pa tudi športne dejavnosti.
Spremembe na hrbtenici so lahko posledica načina življenja sodobnega človeka, ki veliko časa presedi za mizo ali pri računalniku, prav tako dolgotrajnega ležanja ali kakšnega opravila, kjer je hrbet v prisilni drži, oziroma če pri delu prevladujejo enaki ali ponavljajoči se gibi. Zaradi tempa življenja marsikomu zmanjkuje časa ali volje za rekreacijo, kar škodljivo vpliva na ustrezno prehrano medvretenčne ploščice, to pa privede do njenega obrabljanja in bolečin v ledvenem predelu hrbtenice. Pri starejših so najpogostejši vzrok za bolečino v križu degenerativne spremembe medvretenčne ploščice in njen zdrs, imenovan diskus hernija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odločilni boj za bron: zmaga Maribora doma, Panvita Pomgrad četrta
Na odločilni tretji tekmi za bronasto medaljo v končnici 1. A DOL so mariborski odbojkarji v dvorani Tabor ugnali Panvito Pomgrad s 3 : 1 (25 : 22, 21 : 25, 25 : 17, 25 : 15).
Kaj je hernija?
Medvretenčna ploščica je blažilec med kostnimi deli, torej med vretenci hrbtenice, pri kateri lahko pride do obrabnih sprememb in do hernije (zdrsa) diska. Posledica je izbočenje medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krožnem obodu v njegovi najšibkejši točki. Ta začne pritiskati na živce in s tem povzroča hude težave, bolečine v križu, mravljince v rokah in nogah, išias ...
Težave in bolečine v križu lahko minejo same po sebi, pri večini se stanje umiri brez zdravljenja v dveh do treh mesecih. Nemalokrat pa se težave ponavljajo in postanejo kronične, poiskati je treba tudi zdravniško pomoč. Kadar zdravljenje z zdravili in fizioterapija ne pomagata več, pacient pa še ni kandidat za operativno zdravljenje, obstaja možnost minimalno invazivne metode zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice. To nevroradiolog Igor J. Kocijančič izvaja tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Izvajanje metode in prednosti
»Pri tej metodi s kontrolo rentgenskih žarkov v lokalni narkozi nadzorovano z iglico vstopimo v diskus, injiciramo substanco, ki povzroči zmanjšanje izbočenja. Izbokline nekaj časa po posegu naj ne bi bilo več,« razloži Kocijančič. Pri tem sta nujna komplementarno zdravljenje in sodelovanje zdravnikov z različnih področij in več kliničnih vej. V posvet se vključijo specialisti ortopedi, nevrologi, nevrokirurgi, intervencijski nevroradiologi in tudi drugi, ki svetujejo, kako najbolje odpraviti težavo. Vsako operacijo ali poseg je treba temeljito pretehtati, še pravi Kocijančič. »S to metodo zdravimo le tiste primere, pri katerih je to potrebno in ni predvidevanj, da bi se sami pozdravili,« dodaja. Če manj invazivni poseg ne bi bil uspešen, se še vedno lahko opravi operacija po klasični metodi.
Pomembna prednost te metode je tudi čas zdravljenja in okrevanja. Po postopku se pacient običajno zadrži v bolnišnici vsaj nekaj ur, in če je stanje stabilno, ga z natančnimi navodili in možnostjo za poznejši kontakt odpustijo domov. Pri klasični operaciji pa bi v bolnišnici ostal teden do deset dni, temu bi sledili še trije meseci ali več intenzivne rehabilitacije. Kar je še pomembneje, pacienti se po posegu bistveno prej, običajno v enem mesecu, vrnejo v normalno življenjsko in delovno okolje in se spet posvečajo fizičnim aktivnostim in telesni vadbi, česar prej zaradi bolečin v križu niso več mogli.
Rezultati kažejo dober uspeh zdravljenja
Igor J. Kocijančič je s sodelavci preučil rezultate posegov pri svojih pacientih, pri katerih so uporabili manj invazivno metodo zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice. Stanje pacientov so kontrolirali tudi po treh letih. Glede na uspešnost zdravljenja so jih razvrstili v pet skupin, rezultati pa kažejo dober ali celo zelo dober uspeh zdravljenja oziroma bistveno izboljšanje pri 84 odstotkih pacientov. Pri enajstih odstotkih bolnikov ni bilo bistvenega izboljšanja, petim pa so morali kljub vsemu opraviti klasično operacijo.