V domu je med epidemijo prišlo do večjega izbruha okužb z novim koronavirusom, ki so ga le s težavo zatrli. V javnost so prihajala poročila o domnevno neustreznih ravnanjih vodstva doma in razhajanjih z osebjem Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je domu priskočilo na pomoč pri skrbi za obolele. Minister za zdravje Tomaž Gantar ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sta konec aprila javnost obvestila o strokovnem nadzoru v domu ter o nadzorih zdravstvene in socialne inšpekcije. V domu sicer potekata dva nadzora, saj so na inšpektoratu za delo ugotovili, da socialna inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata za delo, nima pravne podlage za uvedbo nadzora.
Zdravstveni inšpektorat je uvedel inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem določb zakonodaje, ki ureja področje nalezljivih bolezni. Kot so pojasnili za STA, so ugotovili neskladnosti pri zagotavljanju minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje programa, saj so se pri delu križali čisti in nečisti postopki in poti na oddelkih, v kuhinji, v garderobi in skladiščih. Nepravilnosti so ugotovili pri ravnanju z bolniškim perilom, prezračevanju prostorov, transportu umrlih in zagotavljanju tehničnih pogojev za izolacijo, to je vzpostavitvi treh con. Neskladnosti so ugotovili tudi pri izvajanju programa v delu, ki se nanaša na čiščenje, razkuževanje in ravnanje z odpadki, ter pri izvajanju izolacije, saj osebje ni bilo ločeno glede na to, ali delajo z obolelimi ali zdravimi oskrbovanci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti v Murski Soboti zalotili storilko pri veliki tatvini
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali štiri kazniva dejanja, dve prometni nesreči, povoženje divjadi, poškodbo vozila na parkirišču in dve kršitvi javnega reda in miru.
"Osebje na začetku epidemije ni imelo dovolj osebne varovalne opreme, ta se je nepravilno uporabljala, uporaba ni bila nadzorovana. Program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih je bil pomanjkljiv, osebje pa ni bilo usposobljeno za pravilno uporabo osebne zaščitne varovalne opreme ter o pomenu ločevanja čistih in nečistih postopkov in poti. Standardni higienski ukrepi in higiena rok se niso dosledno izvajali," so ugotovili v inšpekciji. Zavezancu so zato inšpektorji odredili odpravo neskladnosti, v nadaljevanju postopka pa bodo preverili izvedbo.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je sklep o začetku strokovnega nadzora v domu izdala 28. aprila. Kot je pojasnila predsednica zbornice Monika Ažman, so se z odgovornimi v domu in drugimi zdravstvenimi delavci pogovarjali 7. maja. Rok za posredovanje zahtevane dokumentacije so na prošnjo doma podaljšali do konca maja, drugi nadzorni obisk pa bo komisija izvedla ta mesec in potem izdala poročilo o končanem nadzoru.
Inšpektorat za delo oziroma njihova socialna inšpekcija pa na podlagi končnega poročila ugotavlja, da nima pravne podlage za uvedbo inšpekcijskega nadzora, saj so se razmere v domu že umirile, direktor in osebje pa so pri tem sodelovali ter spoštovali usmeritve in navodila za zajezitev okužbe, je pojasnil glavni inšpektor na inšpektoratu za delo Jadranko Grlić. Ob tem je poudaril, da izvajanje zdravstvenih storitev in dejavnosti ni v njihovi pristojnosti, ampak to nadzoruje zdravstveni inšpektorat. Zato k slednjemu spadajo tudi ugotovitve zdravstvenih delavcev o nečistih površinah, slabi organizaciji in usposobljenosti osebja ter dvom, da bodo direktor ter vodja zdravstvene nege in oskrbe upoštevali navodila za izvajanje zdravstvene nege. Sicer je bilo po Grlićevih navedbah v Ljutomeru več nadzorov, v zadnjem so izrekli ukrepe za uskladitev kadrovske strukture s standardi, ureditev organizacije dela in dopolnitev kadrovskih normativov, kar je direktor izpolnil. O kadrovskih standardih, ki ne zadoščajo potrebam, je socialna inšpekcija več deset let opozarjala ministrstvo, vendar opozoril niso upoštevali, je ob tem opozoril Grlić.
Enako neustrezno stanje v domskem varstvu je po Grlićevih besedah pri zdravstvenem kadru, za odobritev več kadra pa se je zadnja leta Skupnost socialnih zavodov Slovenije neuspešno pogajala z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Skupnost je celo vložila tožbo, na problematiko pa že nekaj let opozarjajo s protesti in zahtevami tudi sindikati delavcev v domskem varstvu.
Tudi če bi bili v času epidemije covida-19 v domu Ljutomer vsi na delovnih mestih, osebja ne bi bilo dovolj. Podobno je bilo v domovih v Metliki in Šmarju pri Jelšah, kjer so prav tako imeli večji izbruh okužb. Opažanja interventnih zdravstvenih delavcev iz bolnišnice o stanju v domovih so z njihovega vidika lahko upravičena, ni pa to stalnica v domovih starejših, je še dodal Grlić.