Ko ga je nazadnje, pred kakšnim letom, direktorica murskosoboškega zdravstvenega doma Edith Žižek Sapač tako uradno kot tokrat poklicala v pisarno, mu je sporočila, da bo začel delati v ambulanti za covid-19, pove zdravstveni tehnik Mitja Domonkoš, kako je izvedel, da so ga bralci Vestnika izbrali za pomurskega zdravstvenega delavca 2020. Po nočnem dežurstvu je še vedno poln energije, a presenečen, ker so izbrali prav njega, ko pa vsi v ekipi dobro delajo. S spontanostjo, razumevanjem človeka in njegove stiske, tolažbo, ko je treba, je naše bralce prepričal, da so glasovali zanj.
Delati je začel junija 2019 v skupnostni psihiatrični obravnavi v ZD Murska Sobota, ko pa se je lani spomladi začel prvi val epidemije in so vzpostavili ambulanto za covid-19, so ga vključili v novo ekipo. »Všeč mi je, da je delo zelo dinamično, poleg tega smo odlična ekipa, mladi, zelo dobro se razumemo in smo se takoj ujeli. Začeli smo skupaj, se sproti učili, tudi drug od drugega, in pri tem upoštevali smernice. Da je delo dobro steklo, pa je bilo potrebne veliko komunikacije in sodelovanja med nami,« razlaga.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Na voljo 24 ur na dan
Po enem letu se že veliko več ve o virusu in tudi pacienti niso več tako presenečeni, ko izvejo, da imajo pozitiven izvid testa. »Na začetku so bile nočne izmene kar hude, veliko ljudi je zagrabila panika. Zvečer so dobili pozitiven rezultat, ponoči pa klicali, da jim razbija srce, da se jim dviga tlak. Težave niso bile toliko posledica covida, bolj strahu in panike. Seveda imajo še zdaj veliko vprašanj, ampak zdaj se že več ve o virusu in tudi mi imamo več izkušenj, zato nam je lažje odgovarjati in svetovati,« pove. »V naši ambulanti se mladi zdravniki in drugi sodelavci vsakemu pacientu posvetijo in mu lepo razložijo, kaj vse jih lahko čaka, naj se ne bojijo, in da se lahko, če pride do poslabšanja ali imajo kakšna vprašanja, obrnejo na nas 24 ur na dan, saj smo tu, da jim pomagamo. To jih potolaži.« Tudi sam je covid-19 prebolel, in to v precej hudi obliki, zato toliko bolj razume človeka, ki izve, da je okužen.
Zaradi dobre ekipe z veseljem v službo
Na vprašanje, kaj je pomembno za dober kolektiv, odgovori: »Odlična ekipa smo, povezani in drug drugemu pomagamo. Rad grem v službo, zelo rad. Všeč mi je, da se zjutraj, ko pridemo v službo, vsi za nekaj minut usedemo, malo poklepetamo, preverimo, ali je kaj novega, nujnega. Potem pa smo ves dan vpeti vsak v svoje delo. Po takem začetku lažje delaš. V naši ekipi si kljub tempiranosti vzamemo čas. Nekateri sodelavci znajo zelo dobro pripovedovati šale, in ko pridemo skupaj, eden začne, potem pa se vsak spomni kakšne nove. In tako gremo z nasmehom nazaj na delo. Čeprav imamo maske na obrazu, se nasmeh vidi. V očeh. Še vmes se kaj pošalimo s pacienti in je vse lažje. Meni 12 ur mine, kot bi mignil. Še po tako dolgem delovniku ne greš takoj domov, ampak pomagaš, če kdo kaj potrebuje, ali pa samo malo skupaj posedimo. Naše delo je bilo v minulih mesecih zelo zahtevno, ob takih sodelavcih in takem sodelovanju smo veliko lažje šli skozi vse. Če je dobra ekipa, se to čuti navzven.«
Da želi delati v zdravstvu, je vedel že kot otrok in po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in končal študij zdravstvene nege na Almi Mater Europaea. »Nobene druge želje nisem imel. Najbolj me veseli delo z ljudmi. Že od malega se rad pogovarjam in pomagam. Vsak poklic ima prednosti in slabosti in z ljudmi ni vedno lahko. V tem času je ljudi še posebej treba razumeti, jim pomagati in imeti empatijo. Ljudje čutijo, če razumeš njihovo bolečino in stisko. Nekatere prav vidim, kako jih je strah, ko pridejo k nam. Takrat z njimi malo poklepetam, o tem in onem, jih poslušam, kaj vprašam, da se sprostijo. So pa tudi pacienti, ki ti dajo energijo. Imel sem pacienta na vozičku, ki je kljub bolezni kazal toliko veselja do življenja, ni tarnal, bil je vesel, da živi, in skušal v vsaki stvari najti kaj dobrega. Taki so mi zgled.«
Čas za glasbo
Pa še nekaj si je vedno želel, doda, da bi delal v glasbi. »Igram bobne in trobento pri skupini Blue Planet in pred epidemijo smo na polno igrali vsak konec tedna. Na začetku mi je ustrezal premor, da ni bilo koncertov. Kolikokrat se je zgodilo, da sem šel iz službe takoj igrat. Nekoč sem bil ob koncih tedna veliko naokrog, zdaj sem veliko tukaj. Na koncertih sem se srečeval z ljudmi, zdaj se z njimi srečujem tu. Verjetno mi je tudi zato lažje delati z ljudmi v bolj zapletenih ali neprijetnih situacijah.« Doda še: »Ampak zdaj vem, da je to to, kar sem si vedno želel delati. Včasih imaš morda slab dan, potem pa prideš v službo, v našo pozitivno ekipo, in takoj je spet vse v redu.« In načrti, ko bo epidemije konec? »Rad bi delal v kakšni ambulanti družinske medicine, da bi imel ob koncih tedna čas še za glasbo.«
Z glasbo povrnil upanje
Andreja Šinko Gider, specializantka družinske medicine, ki od začetka dela v ambulanti za covid-19: »Mitja je priden, angažiran, ve, kako se lotiti dela. Ko je treba pomagati, takoj priskoči, ima pa tudi poseben čut za sočloveka. Zna prisluhniti, človeka pomiriti, kar je v koronačasu, ko so mnogi prestrašeni, še posebej pomembno. Smo mlada ekipa, veliko je bilo v minulih mesecih dela in novih izzivov, vedno pa smo našli tudi nekaj minutk, ali za resen pogovor ali zabavo, da smo potem lažje šli skozi naporen in zahteven delovnik. Vrženi smo bili v nove, neznane razmere, odvisni drug od drugega in vse to nas je kot ekipo še bolj povezalo. Mitja je vedno znal poskrbeti tudi za glasbo. Ko je bilo najhuje, najbolj napeto, je zavrtel kakšno lepo pesem in nas spomnil na lepe dni in prijetne trenutke, na upanje, da bo enkrat tega konec in bo spet bolje.«