Čez poldrugi mesec se bo začela žetev. Kljub majski ujmi, posevkom na prekmurskih njivah kaže dobro. O kakovosti in količini pridelka je še prezgodaj govoriti, saj je z določenimi agrotehničnimi ukrepi še mogoče vplivati na kakovost. Po drugi strani pa tudi vremenske razmere niso ravno idealne, saj so žita zaradi visoke vlažnosti izpostavljena boleznim.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nepridipravi ukradli mobilna telefona in artikle v trgovini
Pomurski policisti so v preteklih 24 urah obravnavali osem primerov kaznivih dejanj, prijeli dve osebi po tiralicah, obravnavali eno prometno nesrečo, v kateri se je ena oseba lažje telesno poškodovala in osem primerov nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda. Obravnavali so še dve kršitvi javnega reda in miru in osem primerov poškodb vozil s strani divjadi ter eno poškodbo vozila na parkirnem prostoru.
Vse to pa pri dogovarjanju o odkupnih cenah skorajda nima teže. Pri odkupnih cenah žit in oljnic ima ključno besedo kapital oziroma gibanje cen na borzah. Trenutno so pod največjim pritiskom odkupne cene oljne ogrščice. Cene te so na evropskih, predvsem nemškem, trgu padle in nemški kmetje ne pristajajo na podpis pogodb o prodaji po trenutnih terminskih cenah na borzah. Prepričani so, da cena ni realna. Delno je to povezano s trenutnimi vremenskimi razmerami v ZDA, ki se soočajo s sušo. Suša v ZDA naj bi prizadela tudi pridelek pšenice in ameriški analitiki že napovedujejo za deset milijonov ton manjši izvoz ameriških žit. Evropa pa naj bi po istih analizah svoj izvoz povečala.
Drug pomemben dejavnik, ki bo vplival na cene žit, so zaloge. Belgijski Landbouwleven ocenjuje, da so se zaloge žit v zadnjih dveh letih močno zmanjšale, delno zaradi manj zasejanih površin. Bistveno bolj pa zaradi rasti porabe krušnih žit. Zato napovedujejo višje odkupne cene od lanskih. Posredno na evropski trg in tudi našega vpliva pridelek pšenice v Ukrajini. Po strokovnih ocenah bo pridelek krušnih žit v Ukrajini že tretje leto zapored nižji od načrtovanega. Na oblikovanje cen vpliva tudi ruski pridelek žita. Ta bo ostal na enaki ravni, bo pa Rusija še naprej pomemben igralec na trgu z žiti. Ruska pšenica posredno vpliva na evropske odkupne cene, saj je po embargu prevzela tradicionalne trge evropske pšenice v arabskem svetu in severni Afriki. Slovenski kmetje želijo, da mlinarji priznajo odkupno ceno pšenica za razred B, vsaj na taki ravni kot bo pokazala modelna kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije.
