S ponovno uvedbo šolanja na daljavo in zaprtjem šol so učenci in dijaki znova ostali brez malice in kosila oziroma vsaj enega toplega obroka na dan. »Vsak dan poleg zajtrka pripravim še kosilo in večerjo,« pravi mama treh mladoletnih otrok, ki so v času šolanja na daljavo ostali brez tople malice in s tem brez odobrene subvencije za prehrano, ki pripada otrokom. »Kuhati ni problem, a kaj ko sta naša hladilnik in shramba vse bolj prazna. Z dohodki, ki jih imamo, smo že prej komaj shajali, pa tudi ob službi in pomoči pri učenju mi komaj znese. Da bi otrokom kupila kakšen priboljšek ali sadje, pa niti ne razmišljam več,« še pravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
S preteklim tednom je šolsko ministrstvo šolam in občinam poslalo okrožnico, ki narekuje, naj občine prevzamejo organizacijo kuhanja in razvoza kosil, ampak v to niso zajeti vsi otroci in mladi, ki so upravičeni do subvencioniranega obroka v času, ko poteka pouk. Do brezplačnega obroka so upravičeni le tisti učenci in dijaki iz družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 382,82 evra. Po šolah oziroma občinah, kjer šolarji živijo, je steklo zbiranje prijav tistih, ki imajo veljavno odločbo. Preverili smo, kako je v praksi, saj je še veliko nejasnosti.
Suzana Deutsch, ravnateljica Osnovne šole Fokovci in namestnica poveljnika štaba civilne zaščite v Občini Moravske Toplice, nam je povedala, da za otroke iz njihove občine kuhajo na dveh šolah, fokovski in bogojinski, hrano pa osnovnošolcem in dijakom, ki so upravičeni do brezplačnega obroka, razvažajo ali jo pridejo iskat. Prve dni se je skupaj prijavilo nekaj več kot 20 otrok iz celotne občine, kar je precej manj, kot jih je upravičenih. Samo na fokovski šoli imajo na primer skupaj 70 otrok, od tega jih ima brezplačno malico 47, med njimi je še 19 takih, ki jim pripada brezplačno kosilo, in ti zadnji so upravičeni do brezplačnega obroka. »Prijavljenih je manj otrok, ne vemo, kako bo naprej, ampak morda je razlog to, da na podeželju živi več generacij skupaj in se tudi več kuha,« razmišlja sogovornica, ki je prepričana, da bi morali topel obrok zagotoviti vsem otrokom, saj so mnogi prikrajšani. Znano je, še pove, da bo za topel obrok denar prispevala država, še vedno pa ni jasno, kdo bo plačal stroške razvoza.
Na šolah kuhajo, občine poskrbijo za razvoz
Tudi v Občini Grad so se organizirali, tople obroke kuhajo na Osnovni šoli Grad, prav tako so poskrbeli za razvoz. V prvem tednu so se prijavili tako osnovnošolci kot srednješolci, ki so do brezplačnega obroka upravičeni, vendar je še veliko otrok, ki so zaradi zaprtja šol ostali brez toplega obroka, pove županja Cvetka Ficko ter doda, da so stiske, ki jih je ta epidemija povečala, v marsikateri družini velike in da se je revščina le še poglobila, kar posebno občutijo otroci. Država bi morala enakopravno poskrbeti za vse učence in dijake ter jim sredstva, ki so jim namenjena iz državnega proračuna za prehrano, tudi dati. Občina Grad je v prvem valu epidemije družinam, ki so to potrebovale, namenila bone izključno za nakup hrane, še vedno pa čakajo na povrnitev stroškov od države, kot jim je bilo obljubljeno.
Malica prej dostopna za več otrok
Poklicali smo tudi na Osnovno šolo II Murska Sobota, kjer prav tako pripravljajo tople obroke za učence s subvencioniranim kosilom. Kot nam je povedala ravnateljica Suzana Fartelj, je na njihovi šoli otrok, ki imajo subvencionirano malico in kosilo, precej. Od 460 šolarjev jih brezplačno malico prejema okoli 200, med njimi 99 otrok tudi brezplačno kosilo. Do toplega obroka je upravičenih le teh 99 otrok. Pred sprejetjem sklepa vlade pa so bili tisti, ki so imeli subvencijo tako za malico kot kosilo, prikrajšani za kar 65 evrov na otroka na mesec. »Veseli smo, da je prišlo do take odločitve, ampak zavedati se moramo, da je v stiski veliko več otrok in da mnogi starši težko iz dneva v dan otrokom zagotavljajo potrebno prehrano. Še posebno se to pozna v družinah s po dvema ali tremi otroki, ki imajo odobreno vsaj subvencionirano malico, do katere pa zdaj niso upravičeni.«
Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru so dijakom pred zaprtjem zagotavljali toplo malico po ceni 2,42 evra. Za ponazoritev naj povemo, da je na šoli 564 dijakov, od tega jih je 117 upravičenih do brezplačne malice, 95 dijakov do povrnitve 70 odstotkov cene malice, za katero plačajo 73 centov, še 89 dijakom pa država prispeva 40 odstotkov malice in s tem zanjo plačajo 1,45 evra. Več kot polovica dijakov ljutomerske šole ima tako v celoti ali delno krito malico, s tem tednom pa ima po navodilih države le 117 dijakov možnost pridobiti malico v svoji občini, preostali so zanjo prikrajšani, čeprav bi jim država pred epidemijo vsaj delno povrnila stroške. Tudi na ljutomerski gimnaziji so prepričani, da bi lahko z ukrepom bolj enakopravno poskrbeli za vse dijake in jim sredstva namenili v obliki denarne pomoči.
