»Pšenica, koruza, ječmen … vse to je že standard, če želiš napredovati, moraš poskusiti tudi kaj novega.« V začetku so jo pridelovali samo zaradi semen, danes pa je povpraševanje tudi po listih oziroma vršičkih konoplje za proizvodnjo priljubljenih konopljinih past oziroma smol. Konopljo prideluje na 30 hektarjih, sicer obdeluje 150 hektarjev njivskih površin. Kljub temu da ima recimo koruzo posajeno na večjih površinah, se mu cenovno pridelava konoplje bolj izplača, zanjo dobi tudi subvencijo, zato ga večkrat obiščejo pristojni inšpektorji. Vendar Maroša pravi, da je uspeh pri pridelavi konoplje odvisen od številnih dejavnikov, med drugim je treba najti trg za ustvarjene pridelke. Sam ima največ kupcev iz Ljubljane, pa tudi iz tujine. Na enem hektarju pridela od 400 do 800 kilogramov semen, tudi tono ob dobri letini, in okoli 500 kilogramov listov. Kupci, ki se zanimajo za izdelek, najprej prosijo za vzorce, da izmerijo vsebnost kanabidiola (CBD), šele če so zadovoljni z rezultati, se odločijo za nakup.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
Bolj odporna, a zahtevnejša ob žetvi
Pri pridelavi konoplje, pravi Maroša, je najbolj težavna žetev, saj se deli rastline navijajo na rezila kombajna, zaradi tega se lahko ob nepazljivosti stroj celo vžge. »En dan žanjemo, naslednji dan čistimo kombajn,« pove. Zato so en kombajn nekoliko prilagodili za spravilo konoplje, drugega pa so povsem predelali, predelavo so izvedli sami, celotna investicija je Marošo stala okoli 10 tisoč evrov. Pri tem so morali večkrat preizkušati različne rešitve, da so na koncu našli ustrezno. Maroša pravi, da je zato pomemben tudi čas žetve, bolj je rastlina olesenela, težje jo je požeti, zato ni dobro čakati predolgo. Na drugi strani je vsebnost CBD najvišja, ko so semena še zelena, a prehitra žetev spet iz drugih razlogov ni priporočena. »Tako kot pri sadju, kjer prav tako ni dobro, če je prehitro obrano.« Treba je počakati na točno tisti teden v letu, ko je rastlina najbolj godna za žetev. Maroša pri tem strateško v različnih obdobjih poseje različne sorte konoplje, da tako tudi žetev lahko opravlja v tedenskih presledkih. Žetev celotnega pridelka traja skoraj mesec dni. »Če bi imel za to ustrezen kombajn, ki stane od 100 do 200 tisoč evrov, bi lahko prideloval konopljo tudi na 100 hektarjih,« pravi, a za zdaj v dodatno mehanizacijo za ta namen ne namerava investirati, saj ni možno napovedati, kolikšno bo povpraševanje po konoplji v prihodnjih letih.
Kot smo že poročali, so v Sloveniji pristojni inšpektorati začeli izdajati odločbe, po katerih proizvodnja CBD-izdelkov naj ne bi bila več dovoljena zaradi novih evropskih predpisov. »Na ravni Evropske unije so CBD-izdelke uvrstili med novo hrano, ki se ne sme tržiti, dokler ne dobi potrditve, da je varna. Naša država sugestije Evropske unije dosledno upošteva, namesto da bi zaščitila pridelovalce in predelovalce,« je julija letos povedal začetnik pridelave konoplje v Sloveniji Dejan Rengeo, ki je še poudaril, da je po evropskih priporočilih umetni kanabidiol dovoljen, naravni pa ne, zaradi česar pridelovalci konoplje in proizvajalci CBD-izdelkov v ozadju omenjene regulative vidijo predvsem vpliv farmacevtske industrije, ki si po njihovem mnenju želi zagotoviti monopol v tej rastoči panogi.
Pri delu pomaga vsa družina
Maroši pri delu na kmetiji poleg dveh zaposlenih pomagajo še sinova Amadej in Ambrož, hčerka Mirijam in žena Marjana. Amadej je širši javnosti znan kot nogometaš Mure, ki še vedno pomaga pri delu na kmetiji, kolikor mu to dopuščajo obveznosti pri klubu. Preden se je odločil za samostojno pot, je bil Aleš Maroša 14 let upravnik v KG Rakičan, po izobrazbi je agronom. Poleg konoplje je za Marošo pomembna poljščina fižol, na 21 hektarjih njiv rastejo češnjevec, fižol za pasulj in keber – tega posadi ob nekoliko redkeje posejani koruzi, da mu služi kot opora ob rasti. Celoten pridelek fižola odkupi kranjska zadruga Sloga.
Je pa konoplja po besedah Maroše bolj odporna proti vremenskim nevšečnostim v primerjavi z drugimi poljščinami, čeprav so vremenske razmere po mnenju Maroše še vedno največja težava pomurskih kmetov v zadnjih letih. Poleg tega se ves čas draži kmetijski repromaterial, med drugim gnojila in škropiva, odkupne cene pridelkov pa temu ne sledijo. »Vedno manj lahko zaslužiš. Jaz sem glede tega še potrpežljiv, mladi pa več ne. Sinova pravita, da tistega, kar se ne izplača, pač ne bomo delali.«