Gabriela Sobočan iz Dolge vasi se s pridelavo te zelenjadnice ukvarja približno sedem let, začetki pa so povezani tudi z organizacijo prireditve Dan špargljev in špargljevih jedi. »Z gojenjem špargljev sem se začela ukvarjati čisto po neumnosti,« se pošali in razloži, da je s svojim delom želela sokrajanom dati zgled in jih spodbuditi h gojenju špargljev, da bi Dolga vas postala vas špargljev. Kajti zanjo je to kraljica zelenjave, ki ima ogromno pozitivnih učinkov, a se teh premalo zavedamo.
Pobiranje letošnjega pridelka se je pri Sobočanovih začelo okrog 15. aprila, vmes ga je trikrat prizadela pozeba, zdaj pa je rodnost spet visoka. »Jaz pridelujem tisto pravo, staro francosko avtohtono vrsto, ki so jo nekoč gojili na kraljevskih vrtovih. Od hibridnih se ta vrsta nekoliko razlikuje po okusu, vendar mnogi te razlike ne zaznajo, gostinci pa jo dosti bolj cenijo,« pove, potem ko smo jo zmotili med pobiranjem in jo poklicali z njive na zaslužen odmor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
Seme je pred leti naročila in ga zasejala v 25 tisoč jogurtovih lončkov. Sadike je nato prezimila in prihodnje leto zasadila na njive. Šparglje sedaj prideluje na 1,30 hektarja površine, letos pa jih bo zasadila na dodatnih 70 arih. Sobočanova poudarja, da se šparglji začnejo obirati šele v četrtem letu, prej jih je treba le okopavati. Življenjska doba avtohtone vrste je od 12 do 15 let, hibridnih pa nekoliko krajša, od sedem do osem let. »Zemlja mora biti dobra, zračna in ne prevlažna, saj šparglji ne marajo vlage. Tudi gnojim jih ne, ker bi zaradi gnojila preveč pognali in podivjali, potem pa bi bili predebeli in deformirani. Nimam ekološkega certifikata, vendar so naši šparglji dejansko ekološki,« pove.
Pomembno je tudi pravilno ravnati v primeru pozebe. Kot pove, je treba celotno njivo po tistem, ko šparglji pomrznejo, očistiti. »Pomrznjeni šparglji se začnejo sušiti, moramo pa jih odrezati, ker ne zmrzne le nadzemni del, ampak tudi podzemni. Če ne počistiš, bodo še dva tedna po tistem občasno poganjali zmrznjeni šparglji.« Tudi pravilno rezanje špargljev je izrednega pomena.
Ne smejo namreč ostati strženi, ker bi ti oleseneli, šparglji pa na tistem mestu ne bi več poganjali. V teh dneh se Sobočanova z nekaj prijatelji zjutraj okrog 5.30 odpravi na njive, kjer poberejo okrog 130, 140 kilogramov špargljev. Nato jih operejo, stehtajo in pripravijo količinske pakete. Prodaja jih pod imenom Zeleni šparglji iz Prekmurja, tržišče pa si je našla pretežno v prestolnici. Tako se po pripravi pošiljke odpravi v Ljubljano, kjer šparglje odkupijo v enem od večjih trgovskih centrov, nekaj pa jih vzamejo tudi restavracije.
»Na domačem naslovu prodajam bolj malo, pretežno takrat, ko sem doma in konec tedna nikamor ne peljem. Navadno ne morem oskrbeti niti vseh, s katerimi sem dogovorjena, tako da je stalno čakalna vrsta,« pravi Sobočanova, ki med tednom službuje v Ljubljani. Letos ji je koronavirus v tem pogledu naredil uslugo, tako da je ostala v Prekmurju, drugače pa si v sezoni pobiranja vzame dopust.
Konec sezone v začetku junija
Vrhunec rodnosti špargljev v eni sezoni traja dva do tri tedne, po tem pa količina začne upadati in se njihov biološki cikel rodnosti, ki traja do šest tednov, začne iztekati. Če jih pobiraš še dlje, rastlino izčrpaš, reče. Do začetka junija bodo na njivah šparglje še rezali, nato bo Sobočanova z njiv odstranila travo in zemljo do jeseni obdelovala le med vrstami. »Ko bomo nehali obirati, se bodo razrasli grmički, ki zrastejo tudi do meter in pol višine. Ti grmički se bodo nato konec oktobra posušili, šparglji pa bodo prihodnjo pomlad spet začeli poganjati,« pojasnjuje cikel pridelave Sobočanova, ki ji prijatelji v Prekmurju in Ljubljani rečejo tudi kraljica špargljev.
Mnogi ne vedo, da šparglji rastejo ponoči, pod pogojem, da je nočna temperatura najmanj osem stopinj Celzija. V eni noči lahko zrastejo tudi do 12 centimetrov. S prireditvijo Dan špargljev in špargljevih jedi in ob lastnem eksperimentiranju v kuhinji je nastalo tudi ogromno receptov, ki imajo v glavni vlogi šparglje. »Tudi namen prireditve je bil pokazati, kako šparglje vključiti v tradicionalne prekmurske in madžarske jedi.
Samo malo domišljije je treba uporabiti, ampak dejansko gredo povsod zraven, pa še zdravi so,« pove. Ker je receptov res ogromno, se je odločila, da pripravi knjižico z recepturami, ki jo bo prihodnje leto dodajala paketom. Prizna, da se zeleni pridelek premalokrat znajde na njenem krožniku, ker ji primanjkuje časa za kuho, ampak ko le more, jih pripravlja na sto in en način. Za idejo, kuha tudi chili con carne s šparglji.