Zavod za gozdove Slovenije vsako leto izbere štirinajst najbolj skrbnih lastnikov gozdov ter jim podeli posebna priznanja. Prejemniki priznanj, po eden iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, morajo pokazati spoštovanje vrednot dobrega gospodarjenja z gozdom in sicer tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Vestnik.si
Skrbnih gospodarjev je vse več, posledično pa se povečuje tudi skupna vrednost naših gozdov.
Skrbi za 10 hektarjev gozdov
Letos je med dobitniki tudi Mojca Kosar iz Spodnje Ščavnice, kot predstavnica območne enote Murska Sobota, ki z možem Robertom skrbi za deset hektarjev gozdov. Lesna zaloga znaša v povprečju okrog 330 m3/ha. V njunem gozdu najdemo drevesa, ki jih po dogovoru z revirnim gozdarjem pustita zaradi ptičev in ostalih prebivalcev gozda. Na mestu, kjer je rasel jesenov debeljak, ki ga je v preteklih letih napadel jesenov ožig, pa sta obolela drevesa posekala in na površini enega hektarja s sadnjo osnovala nov sestoj hrasta, javorja in češnje. Skupaj z nego mladega gozda izvajata tudi ostale negovalne ukrepe.
Poleg gozda skrbita tudi za kmetijo, ki je pod spomeniškim varstvom in sta jo podedovala po Robertovem očetu. Na 31 hektarjih pridelujeta izključno pridelke, kot so ječmen, pšenica, soja in oljne buče. Hišo in objekte ogrevata z lesnimi sekanci, pripravljenimi iz lastnega gozda. Mojca Kosar je sicer diplomirana inženirka agronomije, kar s pridom uporablja pri vrtnarjenju, je pa tudi zelo aktivna v društvu podeželskih žena v Gornji Radgoni. Na izboru za slovensko mlado kmetico je pred dvema letoma zasedla tretje mesto, letos pa se je udeležila tudi tekmovanja v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico. Opravljen ima tudi tečaj iz nege mladega gozda. Njuna želja je ohranjati svoj gozd v dobrem stanju, hkrati pa želita iz njega dobiti tudi gospodarske učinke.
Osebni arhiv
Poleg gozda z možem Robertom skrbita tudi za kmetijo, ki je pod spomeniškim varstvom in sta jo podedovala po Robertovem očetu.
Pri Zavodu za gozdove Slovenije ugotavljajo, da je skrbnih gospodarjev vse več, posledično pa se povečuje tudi skupna vrednost naših gozdov. Ta se je v 25 letih povečala iz približno 14 milijard na 21 milijard evrov. »Aktivno delo z gozdom zvišuje njegovo kondicijo in pripravljenost na vse ujme, ki jih povzročajo klimatske spremembe,” je na tokrat že 21. podelitvi povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Na koncu je poudaril izjemen pomen ženskih lastnic gozda in gozdarskih strokovnjakinj za prihodnost gozdov in gozdarstva.
Prejemniki priznanj Najbolj skrben lastnik gozda po območnih enotah:
- Tolmin: Peter Gnezda
- Bled: Branko Hlebanja
- Kranj: Marko Mohorič
- Ljubljana: Klemen Šuštaršič
- Postojna: Janez Lipec
- Kočevje: Aleš Prijatelj
- Novo mesto: Metod Mežan
- Brežice: Franc Zakšek
- Celje: Franc Lešnik
- Nazarje: Branko Miklavžina
- Slovenj Gradec: Herman Hrustel
- Maribor: Peter Volmajer
- Murska Sobota: Mojca Kosar
- Sežana: Agrarna skupnost Vrhpolje