Zaradi potrebe po razširitvi nujne zobozdravstvene oskrbe je ZD Murska Sobota, ki je po dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odgovoren organizirati dežurno službo v tem obsegu, pripravil predlog za podaljšanje dežurstva za tri ure, pri čemer bi ta strošek plačale občine, nekaj pa bi prispevali tudi uporabniki storitev. Direktorica ZD Murska Sobota Edith Žižek Sapač je možnost predstavila pomurskim županom na nedavni seji sveta pomurske razvojne regije (sveta regije), prav tako razrez delitve stroškov med občinami glede na število prebivalcev.
Kader je, vendar ga ni
»Ob predstavitvi predloga za podaljšanje dežurnega časa sem v svetu regije opozorila tudi na kadrovski problem,« pove Žižek Sapačeva. V delo dežurne službe se redno vključuje le okoli deset zobozdravnikov, čeprav jih je v regiji več kot petdeset, od tega je polovica koncesionarjev. Nekateri zobozdravniki dežurstva ne želijo opravljati, več kot polovica jih je tudi starih nad petinpetdeset let in jim tega ni treba.
Kljub opozorilom, da bo za podaljševanje dežurstva težko pridobiti kader, so pomurski župani menili, da morajo imeti prebivalci v regiji zagotovljeno 24-urno zobozdravstveno oskrbo. V tem smislu so sprejeli tudi sklep. Prav tako so poudarili, da bi se v dežurno službo morali vključevati zobozdravniki s koncesijo, ker da je to njihova dolžnost, saj so jim občine podelile koncesijo. Murskosoboški ZD je na osnovi takšnega sklepa pripravil nov izračun delitve stroškov za 24-urno zobozdravstveno oskrbo. Za triurno podaljšanje dela dežurne ambulante ob koncu tedna in za praznike bi morale občine skupaj prispevati blizu 42 tisoč evrov na leto, za dežurstvo, ki bi bilo organizirano tudi ponoči ter nepretrgoma v soboto, nedeljo in ob praznikih, pa bi morale dati približno sedemkrat več. Prav zaradi občutno višjih izdatkov, ki za vse občine ne bodo sprejemljivi, so glede izvedbe podaljšanega dežurstva v tukajšnjem zdravstvenem domu že pripravili več predlogov, ki jih bo vodstvo predstavilo na naslednji seji sveta regije. »Mi smo pri izračunu prispevka občin upoštevali samo strošek dela,« za Vestnik še pojasni Žižek Sapačeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
»Pomurska regija je upravičena do plačila enega zdravstvenega tima za čas dežurstva od 8. do 12. ure. Enako je v Kopru, Slovenj Gradcu, Novi Gorici in Novem mestu,« pove Ivan Tibaut, direktor murskosoboške območne enote ZZZS. ZD Murska Sobota prejme za organizacijo in izvedbo tega pavšalno plačilo ZZZS v višini 46 tisoč evrov na leto. Več ur dela dežurne službe je glede na število zavarovancev plačano samo v Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru.
Vrsto let brez sprememb
»Pomurska regija pri zagotavljanju nujne zobozdravstvene dežurne službe za odrasle ni prikrajšana niti privilegirana,« meni Tibaut. Zakaj se iz javnih sredstev nikjer v državi ne zagotavlja 24-urna zobozdravstvena oskrba za nujne primere? Dogovor o obsegu teh storitev kakor tudi vseh drugih, ki se plačajo z javnimi sredstvi, sprejmejo trije partnerji, pojasnjuje Ivan Tibaut, to so ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in ZZZS, pogajanja pa se izvedejo vsako leto.
Obseg dela dežurne zobozdravstvene službe se že vrsto let ni spreminjal, spremembe niso predvidene niti v predlogu za pogajanja o dogovoru za prihodnje leto. Takšno je tudi priporočilo zobozdravstvene stroke, ki je še opredelila, kaj je nujna zobozdravstvena storitev. To je močan zobobol, akutna okužba z oteklino, večja krvavitev in poškodba čeljusti oziroma ustne votline v predelu zob.
Ne glede na to pa imajo občine, ki so dolžne zagotavljati osnovno zdravstveno varstvo za svoje občane na primarni ravni, možnost sklenitve dogovora z izvajalcem za podaljšano delo dežurne ambulante, če so ga pripravljene plačati.
Prav tako lahko zahtevajo, da se v delo dežurne zobozdravstvene ambulante vključujejo zobozdravniki s koncesijo. ZZZS namreč nima pristojnosti, da bi jim to odredil na osnovi sklenjene pogodbe, pravi Tibaut, prav tako pridobljena koncesija ni ovira, da koncesionar storitve ne bi mogel opravljati samoplačniško tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Za triurno podaljšanje dela dežurne ambulante ob koncu tedna in za praznike bi morale občine skupaj prispevati blizu 42 tisoč evrov na leto, za dežurstvo, ki bi bilo organizirano tudi ponoči ter nepretrgoma v soboto, nedeljo in ob praznikih, pa bi morale dati približno sedemkrat več.
Virag zadovoljen, Kacijan ne
Razprava o uvedbi 24-urnega dela zobozdravstvene ambulante za nujne primere za celotno regijo je sovpadla z novim poskusom dvanajstih občin ustanoviteljic javnega zavoda, da sprejmejo odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma (ZD) Murska Sobota. Veljavni je namreč star trideset let, občinam pa novega ni uspelo sprejeti v usklajenem besedilu v nobenem poskusu doslej. In teh je bilo kar nekaj, najprej leta 1996, nato 2002 ter 2011. Zadnji predlog besedila odloka so pripravili leta 2013, a sploh ni bil dan v razpravo. Zaradi zastarelega ustanoviteljskega akta javni zavod tudi ne more posodobiti statuta, ki je temeljni akt za delovanje, opozarja direktorica Edith Žižek Sapač. Zato zdaj v njem niso zajete dejavnosti, ki jih ZD Murska Sobota že izvaja, ob prijavah na razpise pa tudi naletijo na vprašanje, zakaj nimajo urejenih pravnih podlag. Zaradi tega na izključitve pri financiranju doslej niso naleteli in tudi strašnih posledic za delo zdravstvenega doma ne bo, če se občinam znova ne bo uspelo dogovoriti. Usklajevanje besedila zdaj predlaganih odlokov je potekalo skoraj tri leta, pravi Žižek Sapačeva, zato pričakuje, da jih bodo občine tokrat vendar sprejele.
Sestava sveta zavoda in tudi, ali bo ob njem deloval še svet ustanoviteljic ZD Murska Sobota, je torej bolj pomembna za občine same in za delitev pristojnosti in odgovornosti.
Katere so bile tiste ovire, ki jih občine v preteklosti niso mogle preskočiti?
Ključna je bila sestava sveta zavoda. Zdaj ima ta sedem članov – po tri predstavnike občin in zaposlenih, eno mesto pa zaseda predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po novem bi svet zavoda imel devet članov, šest mest bi pripadlo predstavnikom občin, dva člana bi izbirali zaposleni, eno mesto pa še naprej ohranja financer.
Sprejetje novega odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZD Murska Sobota bo imelo za posledico spremembo sveta zavoda tako po številu članov kot njegovi sestavi ter pristojnostih. Dva predstavnika bi imela Mestna občina Murska Sobota, enega predstavnika Občina Beltinci, enega skupnega občini Puconci in Tišina, prav tako enega skupnega občine Cankova, Grad, Kuzma in Rogašovci in enega občine Gornji Petrovci, Hodoš, Moravske Toplice in Šalovci. Občine, ki bodo imele skupnega predstavnika, o načinu obveščanja in dajanja predlogov za svet zavoda sklenejo dogovor. Vseh dvanajst občin ustanoviteljic ZD Murska Sobota pa bo imelo za izvrševanje svojih ustanoviteljskih pravic še predstavnika v svetu ustanoviteljic, s tem da bodo pri odločanju glasove seštevali po ustanoviteljskem deležu posamezne občine.
Občina Beltinci si zdaj sedež v svetu zavoda ZD Murska Sobota deli z občinama Tišina in Puconci, v prihodnje bi imela sama svojega predstavnika. »Mislim, da je sprememba korektna glede na ustanovni delež, ki ga ima občina v javnem zavodu, in njen vložek v osnovna sredstva,« je za Vestnik dejal župan Marko Virag. Predlog novega odloka je torej za Občino Beltinci v osnovi sprejemljiv in pomeni to, kar so si želeli. Občinski svet bo prvo branje opravil na decembrski seji.
Občina Cankova bi si sedež v svetu zavoda v prihodnje delila z občinami Grad, Kuzma in Rogašovci. »To pa pomeni, da občine nismo v enakopravnem položaju in bo nekdo drug odločal v tvojem imenu,« opozarja župan Danilo Kacijan. Ob tem poudari, da se ta njegova ugotovitev ne nanaša samo na njihovo občino, ampak na možnost odločanja nekaterih občin ustanoviteljic javnega zavoda na splošno. Občinski svet o predlogu odloka še ni razpravljal, ali ga bo v predlaganem besedilu sprejel, pa Kacijan ne želi napovedovati.