vestnik

Zrasla bosta poslovno-stanovanjska objekta

A. Nana Rituper Rodež, 12. 7. 2022
Maja Hajdinjak
Staro občinsko zgradbo v Kuzmi bodo prodali zasebnemu investitorju, ta pa bo na tem zemljišču zgradil dva nova stanovanjsko-poslovna objekta. Foto Maja Hajdinjak
Aktualno

Občinski svet Občine Kuzma je sprejel sklep o prodaji stare občinske stavbe s pripadajočim zemljiščem v Kuzmi. Zemljišče prodajajo zasebnemu investitorju pod posebnimi pogoji, in sicer da novi lastnik v prihodnje dotrajano stavbo poruši, na tem mestu pa zgradi dve novi poslovno-stanovanjski stavbi. Občina namerava odkupiti 124,8 kvadratnega metra novih prostorov, ki jih bo namenila za eno stanovanje, prostore krajevnega urada in telefonsko centralo. V preostalih prostorih pa investitor načrtuje več stanovanj in lokale.

»V naši občini je zelo veliko povpraševanja po stanovanjih, še posebno med mladimi družinami, ki želijo zaživeti na svojem,« pravi Milan Matis, direktor občinske uprave. »Pri nas praktično stanovanj in hiš, ki bi se prodajale in bile vseljive, ni, saj se vse, kar je na razpolago, zelo hitro proda.« Je nekaj nenaseljenih starejših hiš, ki pa zaradi nerazrešenega lastništva niso na prodaj, zato počasi propadajo in kazijo podobo kraja. Večino hiš v občini so pokupili prišleki, saj kraje Občine Kuzma v zadnjih letih naseljujejo prebivalci z različnih koncev Slovenije, ki želijo mestno okolje zamenjati za bolj mirno in zaživeti v naravi in samozadostno. Nepremičnine so na tem koncu Goričkega zanje precej ugodne, kot je povedal Matis, lahko dobiš starejšo vseljivo hišo že za 60 tisoč evrov, kar je v primerjavi s prestolnico ali drugimi mesti znatno manj.

kuzma, občina, stara-občinska-zgradba
Maja Hajdinjak
Stara občinska zgradba v Kuzmi.

Dodal je še, da se število otrok v teh krajih ne zmanjšuje, da sta vrtec in šola vsako šolsko leto polna, se pa zmanjšuje število prebivalcev, v zadnjih 15 letih se je zmanjšalo za 300 ljudi, zdaj jih v občini živi okoli 1500. Kar nekaj mladih domačinov se je v zadnjih letih preselilo v Avstrijo. Ker doma ne dobijo primerne zaposlitve, si večina kruh služi čez mejo. Da bi se izognili plačilu davka, so se mnogi med njimi tja še preselili s svojimi družinami in se domov vračajo le občasno. Veliko je tudi dnevnih in tedenskih migrantov, zaradi vsega tega, opozarja Matis, občani izgubljajo stik s svojo rojstno pokrajino. »Standard ljudi se je z zaposlitvami in odhodi v tujino v zadnjih letih nekoliko dvignil, po drugi strani pa je ljudi vse težje animirati in se vse manj vključujejo v dejavnosti v domačih krajih in občini.«

Ob letošnjem občinskem prazniku so plakete Občine Kuzma prejeli Zdravstvena ambulanta Kuzma, Prostovoljno gasilsko društvo Novo Dolič in Karate klub Tromejnik, priznanja občine Boštjan Grah, Gal Časar, Maksimilijan Markoč, Eva Grah, Pikado klub Slaviček, Damir Hajdinjak in Franc Krpič, priznanja občine za javno priznani uspeh ali izjemen dosežek pa Anja Kisilak, Peter Klement, Katja Krpič, Lara Tivold, Damir Krpič, Kejša Štertak, Julija Cevec in Liza Kisilak. 

občina-kuzma kuzma
Kaj zdaj berejo drugi