Damir Ivančić, direktor Policijske uprave (PU) Murska Sobota, je imel pred koncem letošnjega leta dva nastopa v javnosti. V izjavah, ko je predstavljal ustanovitev varnostnega sosveta s predstavniki romske populacije, in ko je bil slavnostni govornik na proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti, je obakrat poudaril: »Varnost je vedno bolj kompleksna in podvržena novim izzivom. Tudi letos je koronavirusna bolezen vplivala na naše delo in zahtevala veliko izrednih ukrepov. Ne glede na to je splošna ocena, da je stanje varnosti v pomurski regiji ugodno in stabilno.«
Epidemija je torej tudi v letu 2021 vplivala tako na dejavnost kriminalnih združb kot tudi na delo policije, tožilstva in sodstva. Kateri pa so bili najbolj odmevni primeri? Regijo so letos zaznamovala nasilna kazniva dejanja v družini, milijonska odškodnina zaradi policijske napake iz leta 1995 in nova obsežna kriminalistična preiskava trgovine z mamili.
Sina nad očeta, izprijenca nad deklici
Pomurje je bilo lani edina regija v Sloveniji brez krvnih deliktov, letos pa so morali policisti in kriminalisti PU Murska Sobota v svoje beležke med drugim vpisati dva odmevna krvna delikta.
V noči na 12. december je v Ižakovcih v občini Beltinci 16-letnik z nožem napadel 45-letnega očeta, medtem ko je ta spal. Večkrat ga je zabodel v hrbet, po prerivanju pa je zabodeni zbežal iz hiše, v kateri sta bila sama, in sprva po naselju klical na pomoč. Nato se je vrnil v hišo po mobilni telefon in poklical policiste.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tako dolgo bo moral počivati Žiga Kous, Mura prejela tudi denarno kazen
Zaradi udarca in rdečega kartona bo nogometaš črno-belih moral počivati.
Okrožno sodišče Murska Sobota je odredilo pripor za mladoletnika, ki je osumljen poskusa umora svojega očeta. Motiv za dejanje za zdaj ni znan, saj se osumljenec brani z molkom. Po naših podatkih so bile razmere v družini, ki se je v preteklosti preselila iz Hrastnika v Ižakovce, težke. Starša sta se ločila, najstnik pa je tisti konec tedna preživljal pri očetu. Policisti in kriminalisti mladoletnika še niso obravnavali, prav tako niso zaznali nasilja v tej družini.
Štiriindvajsetega junija je dvaindvajsetletnik iz Plešivice pri Ljutomeru ponoči po domači hiši polil vnetljivo tekočino, nato pa jo prižgal. Tako je skušal ubiti starša, ki sta spala v svoji sobi, vendar sta se pravočasno zbudila in mu preprečila dokončanje zločina. Med gašenjem požara je oče dobil opekline, ki mu jih je dodatno povzročil sin, saj ga je med gašenjem požara polil z vnetljivo tekočino. Primer je medtem že doživel sodni epilog.
Sodišče je 22-letniku za poskus uboja in požig izreklo kazen varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v trajanju največ pet let. Kazen bo prestajal na oddelku za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. V sodnem postopku se je namreč izkazalo, da je bil med izvrševanjem kaznivih dejanj neprišteven.
V družinskem krogu sta se zgodila še dva ostudna primera, ko sta izprijenca spolno napadla deklici. Okrožno murskosoboško sodišče je novembra odredilo pripor za 41-letnika z območja Upravne enote Ljutomer, ki je obtožen kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Osumljenec je domnevno zlorabljal žrtev iz širšega družinskega kroga, staro šele 10 let. Na istem sodišču so januarja letos odredili pripor za 32-letnika, prav tako z območja ljutomerske upravne enote, ki je prav tako osumljen kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Osumljenec je domnevno spolno zlorabil 13-letno deklico.
Dva milijona evrov zaradi napake policije
Dejan Rengeo iz Murske Sobote, pionir pridelave konoplje v Sloveniji, ki so mu policisti leta 1995 uničili dva nasada industrijske konoplje, je bil obtožbe o neupravičenem prometu z mamili pravnomočno oproščen leta 2008, letos pa je dočakal tudi odškodnino države in dokončno dokazal, da se ni ukvarjal s pridelavo mamil.
Na sodišču v Murski Soboti so ga dvakrat razglasili za krivega, po razveljavitvi sodb na višjem sodišču so ga v tretje oprostili. Leta 2011 pa je državo tožil za odškodnino. A na soboškem okrožnem sodišču so zahtevek zavrnili, ker naj bi zastaral, zavrnilo ga je tudi višje sodišče, vrhovno sodišče je zavrnilo tudi njegov zahtevek za revizijo postopka.
Ustavno sodišče je leta 2016 zavrnitev odškodnine razveljavilo in pojasnilo, da ima oškodovanec pravico povračila od tistega, ki mu je škodo povzročil, to je ministrstvo za notranje zadeve. Okrožno in višje sodišče sta tako decembra 2019 odločili, da je upravičen do odškodnine. Rengeu so prisodili nekaj manj kot 740.000 evrov odškodnine in zamudne obresti, letos je tako dobil nekaj manj kot dva milijona evrov.
O pridelovanju industrijske konoplje je diplomirani inženir agronomije napisal diplomsko nalogo in zanjo prejel celo Prešernovo nagrado. Dejan Rengeo je danes še vedno razočaran nad ravnanjem države, ki je takrat dovolila, kot je dejal, policijsko akcijo. Prepričan je, da so v Prekmurju in tudi v Sloveniji zaradi napake murskosoboških policijskih vodij izgubili veliko let, ko bi se lahko iz pridelovanja navadne konoplje razvila uspešna industrija.
Mamila pošiljali po pošti
V Pomurju je leto 2021 tako kot eno leto prej še zaznamoval rekordni zaseg mamil. Na PU Murska Sobota so aprila letos končali eno najzahtevnejših preiskav v Sloveniji na področju trgovine z mamili. Vse se je začelo februarja 2019, ko so v Estoniji zasegli okoli pet kilogramov različnih mamil in 4500 tablet ekstazija. Izkazalo se je, da je pošiljka prispela iz Slovenije, nekdo pa jo je oddal na pošti v Murski Soboti. Tako so prišli na sled slovenski združbi, ki se je ukvarjala s preprodajo različnih prepovedanih substanc po spletu, in to izključno prek tržnic na tako imenovanem temnem spletu. Plačevalo se je samo s kriptovalutami.
Kriminalistična operacija je bila zelo zahtevna. Poleg tajnega opazovanja, prisluškovanja telefonskim pogovorom in prestreganja elektronske pošte so kriminalisti v preiskavo vključili tudi tajna policijska delavca, ki sta opravila tako imenovani navidezni odkup mamila prek temnega spleta. Preiskava je pokazala, da je vodja združbe med aprilom 2018 in julijem lani samo na eni tržnici temnega spleta prodal za več kot 600.000 evrov različnih prepovedanih substanc. Murskosoboški kriminalisti so zasegli tudi sintetično mamilo ketamin, ki pri nas še ni na seznamu prepovedanih mamil. Ocena je, da bi združba z mamilom, če ga ne bi zasegli, pri preprodaji na drobno zaslužila najmanj tri milijone evrov. Trije pripadniki združbe so končali v priporu.
Spomnimo. Štirje Štajerci so lani na otočku sredi reke Mure pri Benici gojili kar 2650 sadik konoplje. Iz rastlin, visokih od 0,8 do 1,1 metra, bi lahko pridelali 600 kilogramov zelo kakovostnega mamila marihuane, ki bi bilo na trgu vredno okoli dva milijona evrov. Trojica je 3. avgusta lani padla v zasedo policistov na poti do nasada. To je bil največji zaseg konoplje ne le v Pomurju, ampak v vsej Sloveniji. Policisti so zasežene rastline odvažali s helikopterjem. Pridelovalci so se na sodišču za dejanje pokesali in krivdo priznali.
Odmevni (še vedno) neraziskani primeri
-Razstrelitev bančnega avtomata pri trgovini v Kuzmi 5. marca 2020
-Vlom v Kompasovo obmejno trgovino v Kuzmi 24. februarja 2020
-Vlom v veleprodajni center tobačnih izdelkov na Noršinski ulici v Murski Soboti 10. novembra 2019
-Razstrelitev bančnega avtomata na bencinskem servisu v Beltincih 19. decembra 2018
-Vlom v veleprodajni center tobačnih izdelkov na Noršinski ulici v Murski Soboti 20. avgusta 2018