vestnik

Mladoletniška kriminaliteta: Vsak peti najstnik, ki zaide na kriva pota, tam tudi ostane

Andrej Bedek, 13. 11. 2018
Nataša Juhnov
Na Okrožnem sodišču Murska Sobota letno obravnavajo deset kaznivih dejanj, ki jih zakrivijo mladoletniki.
Črna kronika

Ne le družina, prav tako šole morajo odigrati svojo vlogo. Vse več mladostnikov je nasilnih do svojih staršev. 

Po podatkih višje sodnice okrožnega murskosoboškega sodišča Terezije Cipot, ki je sodnica za mladoletnike, je obravnava mladoletnih storilcev kaznivih dejanj na tukajšnjem sodišču v upadu. Letno je vloženih deset predlogov državnega tožilstva, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj izreče vzgojni ukrep. Sodišče mladoletnikom v primeru, da se ugotovi, da so storili kaznivo dejanje, namreč izreka vzgojne ukrepe. Vzgojni ukrepi se delijo v nezavodske, med katere sodijo ukor, navodila, prepovedi in nadzorstvo organa socialnega varstva. Med zavodske sodijo vzgojni ukrep oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom in oddaja v zavod za usposabljanje. Mladoletnik se lahko tudi huje kaznuje, ko se mu izreče denarno kazen in mladoletniški zapor. To velja v hujših primerih kaznivih dejanj, kjer je predpisana kazen zapora pet let in več. Sodišče sicer zaporno kazen izreče le izjemoma, ob tem pa mora upoštevati težo kaznivega dejanja in visoko stopnjo kazenske odgovornosti. S sodnico Cipotovo smo se pogovarjali ob robu obračuna med najstniki v središču mesta, ko sta dva od njih končala v bolnišnici in je dogajanje na noge dvignilo skoraj vse policiste, ki so ta ponedeljek službovali, javnost pa se je vznejevoljila zaradi dogodka, in predvsem bila zelo pretresena.


V katera kazniva dejanja so najpogosteje vpleteni mladostniki?
»Največ mladoletnih storilec kaznivih dejanj je bilo obravnavanih za dejanja, ki so v kazenskem zakoniku opredeljena pod poglavje kazniva dejanja zoper premoženje. To so tatvine, velike tatvine, prikrivanje, poškodovanje tuje stvari, rop, roparska tatvina ali odvzem motornega vozila. Sledijo kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, kamor sodijo dejanja s področja prepovedanih drog, kar pomeni uživanje, preprodaja oziroma kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in prodaja drog ter omogočanje uživanje prepovedanih drog. Nato sledijo dejanja z elementi nasilja, kot so ogrožanje varnosti, grdo ravnanje, lahka in huda telesna poškodba, nasilje v družini in nasilništvo. Sicer je mladoletnikov, ki storijo kazniva dejanja z elementi nasilja številčno manj, vendar so z leti ta dejanja postala vse hujša in bolj nasilna. V zadnjem času opažamo porast kaznivega dejanja nasilja v družini, kjer mladoletniki izvršujejo nasilje nad starši. Zaradi navedenega dejanja so v zadnjih letih bili proti mladoletnikom izrečeni tudi najstrožji ukrepi, kot je pripor. Zaznava se še medvrstniško nasilje, kamor sodi izsiljevanja.«


V zadnjem času opažamo porast kaznivega dejanja nasilja v družini, kjer mladoletniki izvršujejo nasilje nad starši.


Zaradi katerih vzrokov ali motivov se pomurski mladoletniki znajdejo v kazenskih postopkih?
»O vzrokih je težko govoriti, verjetno pa je to večinoma odraz razmer v družini in v okolju. Teoretiki izpostavljajo dva najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na nastanek in razvoj vedenjskih motenj pri mladoletniku, ki prepeljejo do storitve kaznivih dejanj. To sta družina in šola. Družina naj bi bila vplivala na osebnostni razvoj otroka prek vzgledov, vzpodbud usmerjanja, nagrajevanja ali prepovedovanja, omejevanja in kaznovanja. Otrok tako osvaja načine vedenja, ki so skladni s pričakovanji in merili njegovega socialnega okolja. Če otrok v svoji družini ni deležen ljubezni, pohval, topline, vzpodbud, varnosti, če je pogosto kaznovan, kritiziran, ignoriran ali prepuščen samemu sebi, potem v njem začnejo rasti močna občutja tesnobe, nesreče in strahu, ki s sčasoma začnejo delovati razdiralno navzven in navznoter. Šola pa za razliko od družine otroku postavlja vse večje omejitve in zahteve. Od njega pričakuje določeno prilagajanje, delovne navade, vztrajnost in pripravljenost na sodelovanje. Vsem tem omejenim pričakovanjem otroci z vedenjskimi motnjami težko sledijo, saj nimajo teh lastnosti, tako, da hitro postanejo neuspešni in moteči. Težave v odraščanju otrok in mladostnikov se kažejo na različne načine, kot so izostajanje od pouka, pobegi od doma, uživanje mamil, izogibanje družbi vrstnikov in izvrševanje kaznivega dejanja. Vse to predstavlja odklonsko vedenje in izraža potrebo po pomoči, ki jo morajo v prvi vrsti takemu mladostniki nuditi v okviru družine, nato šole in v drugih institucijah, kot so posvetovalnice, svetovanja in podobno.«


Kmalu, ko je v središču mesta prišlo do konflikta, so se na svetovnem spletu pojavile fotografije pretepa in okrvavljenih najstnikov. Ali k takšnim potezam mladih prav tako prispevajo neurejene družinske razmere, tudi morda nezmožnost pravilne vzgoje doma in v šoli?
»Na to vprašanje je težko odgovoriti, je pa dejstvo glede na objavo fotografij pretepa, da se tudi tako kaže njihov odnos do obravnavanega dejanja. Seveda je razloge za to iskati, kot v drugih primerih, vsekakor v neurejenih družinskih razmerah, in med osveščanjem mladoletnikov, kaj je prav in kaj ne. Žal vsa družbena omrežja in moderna tehnologija omogočajo veliko zlorabe, ki se jih poslužujejo tudi mladoletniki.«

5a2c6797c7a509fc54adb36f2def2360
Andrej Petelinšek
Mladoletnikom lahko izrečejo tudi zaporno kazen.

Se srečujete morda s primeri mladoletnih storilcev, ki svojo kriminalno pot nadaljujejo v odrasli dobi?
»Po statističnih podatkih se v približno v petini vseh primerov dogaja, da mladoletniki postanejo storilci kaznivih dejanj tudi kot polnoletniki, torej še v času izvrševanja vzgojnega ukrepa. Teh primerov je predvsem s področja premoženjskih deliktov, kar pomeni, da očitno vzgojni ukrepi niso dosegli svojega namena in se tako mladoletniki pojavljajo kot polnoletni storilci kaznivih dejanj, proti katerim so nato lahko odrejeni pripor kot kasneje izrečene zaporne kazni. Večina primerov, ki smo jih na sodišču obravnavali, sicer kažejo, da so izrečeni vzgojni ukrepi uspešni in da so dosegli svoj namen, torej pomoč mladoletniku na področju vzgoje in prevzgoje ter vključitve v okolje.«