vestnik

Preprosto »pozabijo« na mejo in požagajo les

A. B., 13. 1. 2020
Nataša Juhnov
Po sečnji čim prej spravite les iz gozda, svetujejo policisti. Fotografija je simbolična. Foto Nataša Juhnov
Črna kronika

Policisti v enem letu obravnavajo do 40 kaznivih dejanj tatvin lesa v pomurskih gozdovih.

Lepo, predvsem pa suho vreme je že precej ljudi zvabilo v gozdove sekat drevje bodisi za kurjavo ali za tehnični les. Pred dnevi pa so pomurski policisti prejeli prijavo, da je nekdo na območju Občine Grad posekal in odpeljal sedem dreves iz enega od tamkajšnjih gozdov. Suzana Rauš iz Policijske uprave Murska Sobota pravi, da v enem letu obravnavajo do 40 kaznivih dejanj tatvin lesa v pomurskih gozdovih. Tatovi izmaknejo tako drva za kurjavo kot tudi kakovostno hlodovino. »Imamo tako primere, da požagajo drevesa in jih odtujijo, kot tudi primere, da neznani storilec odtuji že zložena drva,« pove policijska tiskovna predstavnica, ki z namenom preprečitve morebitnih nevšečnosti lastnikom gozdov svetuje, naj po sečnji les takoj odpeljejo domov. Tudi v primeru neurja in močnih vetrov, ki podirajo drevesa, naj lastniki drevje čim prej spravijo.

43391a296287ebd6d6750e5d98dc18fc
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.

Dogovor med lastniki
Prijave gozdnih tatvin so pogosto tudi posledica sporov med mejaši, kažejo izkušnje policistov in gozdarjev. Po besedah Štefana Kovača, vodje murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove, med sečnjo lesa velikokrat pride do konfliktov med lastniki oziroma mejaši zaradi neoznačenih parcelnih mej ali ker si jih vsak razlaga po svoje. »Tovrstnim nevšečnostim se je mogoče izogniti tako, da mejaša pred sečnjo skupaj določita in označita parcelno mejo, če pri tem nista soglasna, pa naj poiščeta pomoč pooblaščenega geodeta, ki določi mejo,« pove. S tovrstnimi primeri se srečujejo tudi modrouniformiranci. »V nekaj prijavah je šlo tudi za to, da so si lastniki zmotno predstavljali potek meje med gozdovi in so požagali sosedova drevesa v prepričanju, da so njihova,« pravi Rauševa. Ko pride do poseka dreves na parceli, glede katere se soseda ne moreta zediniti, čigava je, in nimata urejene razmejitve zemljiških parcel, policija predlaga rešitev spora z zasebno tožbo. V takih primerih namreč ne moremo govoriti ne o civilnopravnem sporu ne o storitvi kaznivega dejanja.

V gozd na obhod
Vodja območne enote Zavoda za gozdove Murska Sobota Štefan Kovač pravi, da bi načeloma morala biti lastnina sveta in nedotakljiva. »Žal pa ni zmeraj tako. Še toliko bolj velja to za gozd, ki ga ne moremo in ne smemo ograditi, kot lastnik pa moramo celo dopustiti, da kdor koli hodi po njem, nabira gozdne plodove, nepridipravi pa si lahko svobodno ogledajo situacijo za morebitno tatvino. V takšnih razmerah je zelo pomembno, da ljudje ožje lokalne skupnosti spremljajo dogajanje v okoliških gozdovih in se po potrebi medsebojno obveščajo. Lastniki gozdov pa naj čim pogosteje obhodijo svoj gozd in morebitne odtujitve čim prej prijavijo policiji in svojemu revirnemu gozdarju.«