Na murskosoboškem okrajnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Dušanu Gombocu in Lijani Kocbek, nekdanjemu generalnemu direktorju ter komercialni in tržni direktorici danes že propadle tekstilne družbe Aha Mura. Gomboc in Kocbekova se pred sodnico Simono Vinkovič Škalič zagovarjata pred očitki, da v treh mesecih – februarja, marca in aprila 2014 –, ko sta bila direktorja Aha Mure, 1060 delavkam in delavcem nista plačala za 1,15 milijona evrov prispevkov za socialno varstvo. Nekdanja direktorja sta zavrnila krivdo za oškodovanje delavcev in sta se branila, da sta verjela zagotovilom takratne lastnice Aha Mure Mojce Lukančič, da bo novi investitor plačal neporavnane prispevke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S strokovnim posvetom bralnih klubov zaznamovali jubilej in svetovni dan knjige
Bralni klub Kelih je praznoval deset let delovanja.
Banke Aha Muro pustile na cedilu?
Vinkovič Škaličeva je tokrat zaslišala prav Lukančičevo, ki je v svoji izpovedi večkrat ponovila, da so vsi, od vodstva in delavcev do države verjeli v rešitev podjetja, a so jih na cedilu pustile banke. »Z bankami smo se dogovarjali o odlogu posojil. Tudi Banka Slovenije sama je ugotovila, da bi bil stečaj zelo drag in neprimeren ukrep, zato je pozvala banke, naj pomagajo. Načrt prestrukturiranja, ki je bil pripravljen na zahtevo bank, so te sprejele brez pripomb, vendar pa so potem terjatve prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank, same pa za Aha Muro niso bile več zainteresirane,« je poudarila lastnica. Ves čas je iskala investitorje, ki bi z vložkom lahko rešili družbo. Kot je pričala, so se celo pogovarjali, da bi dobili franšizo pod znano blagovno znamko Trump.
Na sodničino vprašanje, zakaj niso bili spomladi 2014 plačani prispevki delavcem, je Lukančičeva odgovorila, da so morali najprej zagotoviti material, energijo in neto plače delavcem, da so lahko nadaljevali s proizvodnjo. »Vsi smo pa pričakovali, da bomo prispevke poplačali,« je še dejala priča.
Zagotovilom verjelo tudi sodišče
Vinko Plemenitaš je bil spomladi 2014 finančni direktor v Aha Muri. Da se v marcu, aprilu in maju niso plačali prispevki za socialno varnost delavcev ni bilo novo dejstvo, tako je bilo že od poletja 2013 dalje. Po Plemenitaševih besedah so se prve likvidnostne težave v tekstilni družbi pojavile konec leta 2012 – vsak naslednji mesec je nato bilo za vsaj 300 tisoč evrov izgube. Priča je to pripisala dejstvu, da je bil strošek delovne sile v enem mesecu višji, kot pa so bili mesečni prihodki Aha Mure.
Spomladi 2014 je bila tako izguba že najmanj šest milijonov evrov. Vodstvo družbe se je zato dnevno sestajalo na sestankih, katere obveznosti in račune sploh plačati. Zadnjo besedo o plačilu sta imeli odgovorni osebi, to sta bila direktorja Gomboc in Kocbekova. Nikoli se ni zgodilo, da se nekaj ni načrtno plačalo. Če se že ni plačalo, se ni, ker ni bilo denarja, je pojasnil Plemenitaš. V Aha Muri so se zavedali, da brez novega investitorja ali državne pomoči ne bodo preživeli. »Iskalo se je zadnje upanje, zato smo se trudili nadaljevati s proizvodnjo. Da se bo našla rešitev z investitorjem, je po mojem verjelo tudi sodišče, ki je večkrat preložilo začetek stečajnega postopka,« je sklenil finančni direktor. Aha Mura je nato junija 2014 končala v stečaju.
Gabrijela Kuhar je bila pred stečajem knjigovodkinja v tekstilni družbi. Pritrdila je Plemenitašu, da so se, ko so bila na voljo denarna sredstva, najprej plačevali računi za elektriko, plin, vodo in drugi materialni stroški, kakor tudi neto plače. »Tako ni bilo panike med naročniki in kupci ter prav tako med delavci,« je slikovito ponazorila. Kuharjeva je še danes prepričana, da so se takrat vsi, tako lastniki kot vodstvo in delavci trudili, da bi Aha Mura preživela.