Po podatkih, ki jih je za Vestnik.si posredovala Suzana Rauš, tiskovna predstavnica Policijske uprave (PU) Murska Sobota, so tukajšnji policisti in kriminalisti lani obravnavali 67 spletnih goljufij, letos pa že 17 tovrstnih goljufij, v katerih so bile žrtve oškodovane za različne zneske. »Lansko leto je bila na račun spletnih goljufij oškodovancem povzročena škoda za več kot en milijon evrov,« pravi uradna govorka murskosoboške PU. Suzana Rauš še doda: »Večino spletnih goljufij obravnavamo kot kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika, kjer storilci z lažnim prikazovanjem spravijo žrtve v zmoto, da ti v svojo škodo storilcem nakazujejo različne vsote denarja iz različnih namenov. Največkrat gre za vdore v elektronsko pošto žrtev, za tako imenovane romantične prevare, za direktorske goljufije, nigerijske prevare, goljufije z lažno tehnično pomočjo, investicijska vlaganja in tudi razne zlorabe plačilnih kartic.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Anželj je tretji najbolje ocenjeni župan mestnih občin
Med tistimi, ki so župansko funkcijo nastopili leta 2022, je prejel najvišjo oceno.
Kaj svetuje policija?
Slepo ne zaupate neznancem na spletu. Jim ne posredujete osebnih ali bančnih podatkov. Jim ne nakazujte denarja oziroma pred kakšnim koli nakazilom predhodno po spletu preverite prejemnika in se o zadevi pozanimajte pri znancih ali strokovnjakih (SICERT, policija, banka). V kolikor ugotovite, da ste oškodovani, pa zadevo v čim krajšem času prijavite policiji ter svoji banki.
V enem od primerov, ki jih obravnavajo letos, je po naših podatkih ženska iz območja Policijske postaje Murska Sobota neznanemu moškemu, s katerim si je dopisovala po svetovnem spletu, nakazala skoraj 150 tisoč evrov. V tem primeru gre za tako imenovano romantično prevaro, ko storilci želijo pridobiti oškodovančevo zaupanje, tako da se z njimi preko e-sporočil ali telefona pogovarjajo dalj časa, tudi več mesecev. V nekaterih primerih se oškodovanci oziroma oškodovanke – običajno gre za starejše ženske – dejansko zaljubijo v storilca, ki se jim predstavi s fotografijami postavnega vojaka, zdravnika, delavca na naftnih ploščadih in podobno. Ko storilci presodijo, da je zaupanje dovolj visoko, začnejo zaprošati za denar ter nakazila na tuje transakcijske račune, in sicer pod pretvezo nakupa letalskih kart za prihod v Slovenijo, za plačilo davka za paket večje vrednosti, ki naj bi ga poslali na naslov oškodovanca, in podobno. Pri tovrstnih prevarah pa se velikokrat zgodi, da oškodovanke zaradi sramu zadev ne prijavljajo policiji.
Kaj pravi 211. člen Kazenskega zakonika?
»Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.«