vestnik

Tudi nezakonit posek dreves uničuje naravo

Andrej Bedek, 12. 9. 2019
Nataša Juhnov
Pristojni še ugotavljajo, kaj je povzročilo avgustovsko onesnaženje potoka v Puconcih in kakšni so bili vplivi na človeka, živali in okolje. Fotografija Nataša Juhnov
Črna kronika

Pomurski policisti v enem letu naštejejo najmanj 20 kaznivih dejanj in 40 prekrškov zaradi obremenjevanja okolja.

Inšpekcijska služba za okolje in naravo inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijska inšpekcijska služba ugotavljata, kaj je povzročilo onesnaženje potoka v Puconcih 24. avgusta. Za zdaj je znano, da se je v potok izlila bela snov z ene od okoliških kmetij. Okoljski inšpektorji prav tako še niso dognali, kdo je prejšnji mesec odvrgel salonitne plošče na pot med koruznimi polji v Lemerju.

Koliko je sploh dogodkov, povezanih z onesnaževanjem okolja? Po podatkih, ki nam jih je poslala Suzana Rauš iz Policijske uprave Murska Sobota, pomurski policisti in kriminalisti v povprečju v enem letu obravnavajo najmanj 20 kaznivih dejanj s področja ekološke kriminalitete in 40 prekrškov s področja varstva okolja. »Ekološka kriminaliteta je kršitev zakonov, ki ščitijo zdravje in varnost ljudi ter okolja. Pri obravnavanih kaznivih dejanjih prevladujejo kazniva dejanja obremenjevanja in uničenja okolja po 332. členu kazenskega zakonika,« pojasnjuje tiskovna predstavnica murskosoboške policijske uprave. Po besedah Prekmurke Katje Eman, doktorice varstvoslovja z mariborske fakultete za varnostne vede, ki je ob profesorju kriminologije in nekdanjem dekanu te fakultete Gorazdu Mešku orala ledino na področju ekološke kriminalitete v Sloveniji, je ekološka kriminaliteta »zanimiva« predvsem zaradi slabo urejene zakonodaje na področju varstva okolja. Pred njo so samo še trgovina z mamili, ljudmi, orožjem in prostitucija.

ad3ce98ef4029b1437c48a11edd36553
Vestnik.si
Kdo je odvrgel salonitke v naravo?

Z avtocesto večje tveganje

Ekološka kriminaliteta je tudi vsako začasno ali trajno pravno opredeljeno odklonsko ravnanje ali opustitev ravnanja, ki povzroči umetno spremembo, poslabšanje, obremenitev, propadanje ali uničenje človekovega okolja ali zaviranje njegovih naravnih sprememb. V Policijski upravi Murska Sobota so med prvimi policijskimi upravami v državi že v letu 2010 zavzeli stališče o tovrstni kriminaliteti: »Poleg splošnega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, kot so nezakonito odlaganje sodov z odpadnimi olji, nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov, nezakonit posek dreves, nezakonita gradnja steze za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, prevladujejo kazniva dejanja mučenja živali, nezakonitega lova in onesnaženja pitne vode, ki so pogosto povezana s kršitvami mejnih vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla,« našteva Suzana Rauš. Ekološka kriminaliteta ima, doda Emanova, dve žrtvi – okolje in človeka. Okolje je neposredna ali primarna žrtev, človek pa posredna ali sekundarna.

Tveganje, da se bo v regiji zgodilo kaznivo dejanje obremenjevanja ali uničenja okolja, je postalo večje z naraščanjem tranzitnega prometa po pomurski avtocesti, ugotavlja Rauševa. Po podatkih Policijske uprave Murska Sobota v zadnjih letih regijo v povprečju prevozi več kot 3,1 milijona potnikov, prav tako zaznavajo trend povečevanja tovornega prometa. Pokrajino ob reki Muri prevozi vsaj 4500 težkih tovornjakov na dan, tudi do 5000. »Izkušnje tujih varnostnih organov in opažanja na terenu nakazujejo, da bo v prihodnje na območju Policijske uprave Murska Sobota treba več pozornosti nameniti nelegalnemu odlaganju nevarnih odpadkov in nelegalnim izpustom, svoje pa je prispevala tudi avtocesta, kjer iz dneva v dan narašča tranzit in z njim tudi nelegalni prevozi nevarnih in strupenih snovi,« pojasnjuje tiskovna predstavnica.

turnišče, dolinsko, avtocesta, nadzor-prometa, policija, promet
Jure Zauneker
Policija redno preverja, kaj vse se prevaža po pomurski avtocesti?

Včasih nekaj povsem normalnega

Eden večjih primerov onesnaženja okolja v pokrajini ob reki Muri je bilo izlitje gnojnice iz bioplinarne v Radmožancih avgusta 2014. Izteklo je okoli 2700 kubičnih metrov tekočine. Kriminalisti sprva niso ugotovili znakov kaznivega dejanja podjetja, ki je upravljalo bioplinarno. Znake kaznivega dejanja pa so našli, ko je gnojevka odtekla v bližnje vodotoke in po oceni Ribiške družine Lendava povzročila pogin okoli 7000 kilogramov rib. Preiskava je pokazala, da je do pogina prišlo zaradi malomarnega odpravljanja posledic izlitja. Odgovorno osebo podjetja so ovadili zaradi obremenjevanja okolja. Preiskovalci ekološkega kriminala se pri svojem delu najpogosteje ubadajo s težavo, kako oceniti škodo, ki jo je utrpelo okolje. Pri obravnavi posameznih primerov se pri tej oceni preiskovalci večinoma zatečejo k laični presoji. 

»Včasih je bilo onesnaževanje okolja nekaj normalnega in popolnoma sprejemljivega. Ljudje niso videli nič spornega v odlaganju odpadkov sredi gozda in podobnih dejanjih. Toda odkar se zavedamo vpliva, ki ga ima naša nemarnost na okolje, se je ta odnos počasi začel spreminjati in skozi leta se je lahko videla velika sprememba v družbi in posledično tudi v zakonodaji,« k vsemu skupaj še pristavi Katja Eman, izjemna poznavalka ekološke kriminalitete.

Eden večjih primerov onesnaženja okolja v pokrajini ob reki Muri je bilo izlitje gnojnice iz bioplinarne v Radmožancih avgusta 2014. Izteklo je okoli 2700 kubičnih metrov tekočine.