Za enak prekršek različni kazni: Kako odgovarja policija?

"Sodna taksa pomeni povračilo stroškov za delo sodišča oziroma prekrškovnega organa. Enako kot velja za druge stroške postopka, mora sodno takso, opredeljeno kot strošek postopka plačati tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek oziroma tisti, ki je v postopku o prekršku vložil pravno sredstvo, pa z odločbo organa druge stopnje ni bilo odločeno v njegovo korist, razen v primerih, ko je oproščen plačila sodne takse. Sodna taksa se ne odmerja glede na trajanje in zamotanost postopka, kot se je povprečnina, pač pa je določena glede na višino in vrsto izrečene sankcije."

Tako na generalni policijski upravi utemeljujejo dejstvo, da voznik, ki mu v službenem ali izposojenem vozilu preveliko hitrost izmeri policijski avtomat za merjenje hitrosti, plača višji znesek denarja za enak prekršek, kot če bi ga ujel policist sam z ročnim merilnikom hitrosti. Kot smo danes že poročali, mora kršilec ob kazni za prekršek plačati še sodno takso, ki znaša 10 odstotkov globe, vendar ne manj kot 40 evrov, in sodno takso, 50 evrov za izrek stranske sankcije, kar so bile kazenske točke.

Kje stojijo stacionarni radarji?
Na policiji pravijo, da s svojimi ukrepi želijo zagotoviti čim boljšo prometno varnost, kar pomeni, da med drugim meritve hitrosti opravljajo predvsem na mestih, kjer z meritvami dosegajo najbolj ugodne učinke. Sedemdeset odstotkov meritev se tako opravi na cestnih odsekih in mestih, kjer so prometne nesreče pogoste, ostale meritve pa na odsekih, kjer občani to sami predlagajo ali so na teh odsekih zaznane pogoste kršitve omejitev hitrosti. "Pri določanju točk za izvajanje meritev s stacionarnim merilnikom policijske enote sledijo zgornjim izhodiščem, hkrati pa je potrebno upoštevati še možnost postavitve vozila oziroma premičnega ohišja, v katerega je vgrajen radarski sistem in varnostni vidik, da postavitev vozila ne predstavlja nevarnosti za policista radarista in za druge udeležence v cestnem prometu," pojasnjujejo na policiji.

Na generalni policijski upravi še zavračajo komentar nekaterih pravnikov, s katerimi smo govorili, javno pa se je izpostavil Mojmir Šafarič iz murskosoboške odvetniške pisarne Šafarič, ki poudarja, da je v takem ravnanju policije nedvomno kršeno načelo enakosti pred zakonom, kot tudi načelo sorazmernosti. "Kršilec pravzaprav dodatno plača izdajo pisne odločbe policije, ki si sicer sama lajša delo z meritvami hitrosti, ko postavi radar brez policistov, ki bi kršitve lahko sankcionirali takoj na kraju storitve prekrška," namreč razmišlja Šafarič. »Očitane kršitve omenjenih načel niso podane, saj sodna taksa ni sankcija za prekršek,« pa odgovarjajo na policiji, ki je opisan način zaračunavanja stroškov uvedla z začetkom letošnjega leta.