vestnik

Začetek motoristične sezone: Začeti moramo pri sebi

Ines Baler, Andrej Bedek, 14. 4. 2019
Nataša Juhnov
Policisti motoristi so pred sezono prav tako obnovili svoje znanje. 
Črna kronika

Izsiljevanje prednosti ter neprilagojena hitrost in varnostna razdalja so najpogostejši vzroki nesreč, v katere so vpleteni motoristi. 

Reakcijski čas motoristov v idealnih razmerah je od 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju eno sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več. To je lahko tudi meja med življenjem in smrtjo. Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 kilometrov na uro 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. Še nekaj podatkov: če se motorist s hitrostjo 85 kilometrov na uro zaleti v avto, po trku najprej kakšnih 30 metrov leti po zraku, nato pa se še dobrih 15 metrov kotali po tleh. S temi številkami v Policijski upravi Murska Sobota (PUMS) ponazarjajo morebitne prometne nesreče z udeležbo voznika motornega kolesa.

Vsak se mora najprej pri sebi vprašati, kaj lahko stori za večjo varnost v prometu.


»Zavedati se moramo, da za večjo varnost na naših cestah nista dovolj samo izrečena globa policije in odvzem vozniškega dovoljenja. Varno ravnanje v cestnem prometu zajema lastno varnost in tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu in želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili tako kulturo vedenja, da bi omogočila lepo, varno in zdravo življenje. Brez smisla si je zatiskati oči – motorist je izpostavljen in ranljiv. Da si sam ne povzroča škode, je treba vaditi vožnjo in znati prepoznati prometne pasti. Ampak hitrost sama ni nevarna, nevaren je človek,« ob začetku motoristične sezone ugotavlja Boris Žibrat, inšpektor v sektorju uniformirane policije PUMS, tudi sam zagret motorist.


V analizah prometnih nesreč so policisti, tako inšpektor Žibrat, ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov avtomobilov. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v Pomurju, v katerih so udeleženi motoristi, so sicer neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in varnostna razdalja. Med motoristi je žal še veliko tako imenovanih solonesreč, ko vozijo brez predpisane opreme ali s pomanjkljivostmi na vozilu. Motorist je pri vožnji z motornim kolesom veliko bolj odvisen od zunanjih vplivov in stanja vozišča. Že majhen oljni madež, blato in jama na vozišču so lahko usodni. »Že ena žrtev je preveč, stremimo k viziji nič, pri tem pa moramo sodelovati vsi,« je jasen policijski inšpektor.

Vizija nič ni več utopija

Slovenija se s 44 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev uvršča na deseto mesto med državami Evropske unije, številne organizacije pa se vztrajno trudijo ljudi ozavestiti o pomenu varnosti v cestnem prometu in zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom. Ena od akcij je Vizija nič, katere cilj je, da do leta 2020 na cesti ne bo mrtvih in hudo telesno poškodovanih ljudi. O tem je v PUMS predaval tudi Robert Štaba iz zavoda Varna pot. Podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč je ocenil, da imamo v Sloveniji vse, da postanemo varna država, in sicer infrastrukturo, razmeroma ustrezna vozila, problem pa se pojavi v glavi. »Včasih ne vemo, včasih se ne zavedamo, včasih spregledamo, v Sloveniji pa mislimo, da se to nam ne more zgoditi. To pa je najbolj nevarno, ker je laž,« je dejal.

d9e6e323c7e1c9217a2c32e686c3b69d
Nataša Juhnov
Policisti motoristi so pred sezono prav tako obnovili svoje znanje.

Štaba je pojasnil tudi, da nesreča kot termin nikjer več ne obstaja. Gre namreč za trčenje. »Če 30 odstotkov nesreč povzroči alkohol, če jih 30 odstotkov povzroči hitrost, je to agresija, to ni prometna nesreča. Človek, ki si vzame čas, da gre pit, in nato ne da ključev drugi osebi ali si ne organizira prevoza ter ubije nekoga, to ni prometna nesreča, ampak njegovo naklepno dejanje, ker je vzel pravico v svoje roke in končal življenje druge osebe,« je pojasnil.
Vizija nič je bila še pred leti utopija, sedaj pa so številne države, predvsem skandinavske, temu zelo blizu. Vsak se mora najprej pri sebi vprašati, kaj lahko stori za večjo varnost v prometu. Štaba je med drugim predlagal, da si zastavimo cilje korak za korakom. Recimo, da ne bomo telefonirali med vožnjo, se bomo vedno pripeli, bomo upoštevali predpise. Da bomo torej živeli varno mobilnost. Ljudi pa je pomembno tudi ozavestiti, zakaj veljajo nekateri ukrepi v cestnem prometu. Ne zaradi kazni, ampak zaradi tega, ker lahko v nasprotnem primeru pride do neželenih posledic.

e8acdcc37fd060bdaca5b6328e47f578
Robert Balen
Robert Štaba

Dani Mauko
Motoristična sezona se je začela.