Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarja na povečano število dimniških požarov med kurilno sezono. V dveh dneh, 10. in 12. januarja, je zagorelo tudi v dimnikih objektov v Šalovcih in Boreči. Vzroki za tovrstne požare so slabo vzdrževanje dimnika, dotrajanost ali celo slaba gradnja dimnika. Požari v dimovodnih napravah so pogostejši v starejših zgradbah in klasičnih zidanih dimnikih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Finale pred finalom: Mura Nona - Olimpija 0 : 0*
V nedeljo so se pomerile v prvenstvu. Črno-bele so bile boljše in si s tem že praktično zagotovile nov naslov državnih prvakinj. Danes od 16.30 dalje se bodo znova udarile v polfinalu pokala. Olimpija bo prav gotovo bolj čvrsta, saj ji je to zadnja priložnost za osvojitev kakšne trofeje. Ali pa lahko Sobočanke pridejo spet do dvojne krone? Ker zmagovalec današnje tekme bo najverjetneje tudi osvojil pokal, saj se bo v finalu pomeril z zmagovalcem para ŽNK Ljubljana - WFC Drava Ptuj, ki je po kakovosti bistveno slabši kot ta, ki ga bomo spremljali. Bodite z nami!
Kurimo celo hrano
Branko Kolmanič je poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, ki zaradi dimniških požarov posreduje vsaj desetkrat na leto. »Na to, da je zagorelo v dimniku, nas opozarjajo močan črn dim iz dimnika ali celo leteče iskre, prasketanje v dimniku, vroče rozete, slabše izgorevanje v peči ali štedilniku, smrad po stanovanju, vroče stene dimnika,« pojasni Kolmanič, ki opozarja, da požara nikakor ne smemo gasiti sami. »Sami dimniškega požara ne moremo gasiti, ampak je treba nemudoma poklicati 112. Najprej je treba odstraniti ogenj iz kurišča in poklicati gasilce. Ljudje zmotno mislijo, da če bodo vratca odprli, se bo požar sam od sebe pogasil. Še huje pa je, če gasijo z vodo. To je največja napaka, ki jo lahko naredijo, saj lahko pride do porušitve dimnika,« posvari poveljnik. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične.Gori tudi v naravi
Daljše obdobje suhega vremena povzroča ugodne razmere za izbruh in širjenje požarov v naravnem okolju. Minulo sredo je tako v naravi zagorelo v Adrijancih in Čentibi. Najhujše so preprečili požrtvovalni gasilci. Najpogostejši vzrok za požar v naravi je uporaba odprtega ognja – žara, tabornega ognja, prižiganje sveč, bakel, raket ali petard, kurjenje in sežiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov ter odlaganje vročega pepela in gorljivih materialov. Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti, je razvidno iz statističnih podatkov izpostave uprave za zaščito in reševanje.
»Vsaj polovica dimniških požarov se zgodi tam, kjer uporabniki ne dovolijo izvajanja dimnikarskih storitev. S spremembo zakonodaje, torej odkar ni več koncesij, številni uporabniki niso izbrali izvajalca in tako nimajo vzdrževanih naprav,« pravi Bojan Brenčič iz podjetja ABD Dimnikarstvo. Izkušnje dimnikarjev še kažejo, da v kurilnih napravah kurimo gumo, plastiko, stara okna, pohištvo, iverne plošče, staro obutev in oblačila, staro motorno olje ali celo ostanke hrane, prav tako se kurijo mokra drva. »Ko opozarjamo na nepravilnost, dimnikarji nismo ravno priljubljeni,« še pristavi Brenčič.
Nevarno uhajanje plina
V letošnji kurilni sezoni se je nesreča zgodila tudi pri uporabi grelne peči s plinsko jeklenko v Bogojini. Zadnji decembrski petek sta jo v eksploziji plina huje skupila moški in ženska, moški je kasneje v bolnišnici umrl. Takoj, ko zavohate plin v stanovanju ali hiši, je treba prezračiti prostor, izključiti vse možne vire vžiga in poklicati gasilce.
»Pri vsaki zamenjavi jeklenke moramo zamenjati tesnilo v regulatorju. Vsakič moramo tudi preveriti cev od jeklenke, če slučajno ni deformirana. Če tega ne upoštevamo, lahko plin pušča,« ob robu zadnjega dogodka poudarja Kolmanič. Prostore, v katerih uporabljamo plin, redno zračimo. Če iz jeklenke skozi ventil dlje časa uhaja in izgoreva plin, plamena ne skušajmo gasiti, saj je ventil najverjetneje poškodovan in ne bo tesnil oziroma ga ne bomo mogli zapreti. Zato lahko pride do uhajanja plina in seveda do eksplozije zaradi prisotnih virov vžiga. Če je jeklenka zaprta in na njej ni opaznih sprememb, ni napihnjena in se barva ne lušči, jo nemudoma odnesemo na prosto.
Za varno uporabo plina pa je treba upoštevati naslednja priporočila: pri vsaki zamenjavi jeklenke zamenjajte tesnilo v regulatorju in preskusite tesnost po postopku, opisanem v navodilih; lahko opravite tudi test z milnico; pri daljši prekinitvi uporabe plina zaprite ventil na jeklenki; prostore, v katerih uporabljamo plin, redno zračimo; menjajte fleksibilno cev vsaki dve leti in ne pozabite na redne letne preglede plinske inštalacije in trošil.