Bine Banfi, dijak 3. letnika Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, smer strojni tehnik, je nadobuden in zagrizen športnik s smelimi načrti za svojo nadaljnjo kariero. Šport ga spremlja velik del življenja. Devet let je treniral judo, pred šestimi leti pa našel novo disciplino. To je windsurfing oziroma, če prevedemo v slovenščino, jadranje ali deskanje na vodi. »Judo me je naučil pravilnih padcev, napornega treniranja in tekmovanj. V surfanje sem se podal izključno iz radovednosti in zabave, pred tremi leti pa sem se začel udeleževati tekem,« pove 17-letnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ponoči lahko živo srebro pade pod ničlo, preti pozeba
Ponoči se lahko tudi v Pomurju zaradi jasne noči temperature spustijo pod ledišče.
Je član Surf in sup kluba Pomurje in ocenjuje, da je ta v lokalnem okolju še kar prepoznaven. »Manjka pa organiziranosti na državnem nivoju. Sicer se to z novim predsednikom jadralne zveze Samom Lozejem precej izboljšuje, omogočili so mi tudi nakup prvega olimpijskega kompleta za razred IQ Foil Class.« Slednji je nova olimpijska disciplina, ki je nadomestila predhodno, imenovano RSX. Pri slednji se uporablja deska z gredljem, ki je v primerjavi s foilom neatraktivna in počasna, pojasni Banfi. »IQ Foil Class je tudi na oko bolj zanimiva disciplina, tekmovalci so bistveno hitrejši in vsaka napaka je lahko toliko bolj usodna. Potrebnega je tudi več tehniškega znanja,« opiše mladi surfer iz murskosoboškega okoliša. Prav tako imajo vsi tekmovalci v tej disciplini enako opremo, razlikuje se le v nastavitvi. Še ena prednost te discipline pa je po besedah Banfija tudi ta, da jo lahko izvajajo skoraj v vseh pogojih: »Krilo foila, ki zaradi vzgona dvigne desko nad vodo, omogoča hitro pospeševanje deske, ki je nad vodo. Hitrost lahko doseže med 40 in 45 kilometrov na uro.«
Ima trenerja z olimpijskim nastopom
Bine Banfi trenira pod budnim očesom nekdanjega slovenskega jadralca Stojana Vidakoviča, ki si je leta 1992 na olimpijskih igrah v Barceloni prijadral 11. mesto. Olimpijske igre si sedaj želi z Banfijem izkusiti še v vlogi trenerja. Sogovornik redno skrbi za svojo telesno pripravljenost. Trikrat tedensko sta s kineziologom Blažem Brenčičem v telovadnici, treninge v vodi pa opravi v Soboškem jezeru. Kaj pa je bilo tisto, kar ga je sploh pritegnilo k jadranju? Izpostavi občutek svobode in letenja na vodi. S tem, ko je prej omenjeni razred postal olimpijska disciplina, prvič bo na sporedu leta 2024 v Parizu, so zrasli tudi njegovi cilji. »Pogojev za kvalifikacije za Pariz še ni. Moj cilj so vsekakor olimpijske igre, če ne še Pariz pa nedvomno Los Angeles leta 2028. V tem športu najbolj blestijo tekmovalci med 25. in 35. letom,« še pojasni.
Zaveda se, da uvrstitev na olimpijado ni zgolj odvisna od volje, želje in dela, pač pa tudi od organizacijskega in finančnega vložka v tekme in treninge. »Ravno tukaj se Slovenija razlikuje od marsikatere druge države. Latvija je na primer po velikosti primerljiva s Slovenijo in se s svojo številčno ekipo, trenerji in vso potrebno opremo že udeležuje tekmovanj,« oriše in doda, da tudi s trenerjem Vidakovičem potrebujeta večjo ekipo, ki bo pripomogla k boljšim treningom in rezultatom. V tujini imajo denimo tudi razvojne time mladih tekmovalcev.
Brez družinske podpore ne gre
Banfi od svojih dosedanjih uspehov izpostavi drugo mesto na PWA svetovni turneji. V spominu so mu ostale tudi priprave na prvo IQ Foil mednarodno tekmo, kjer je imel priložnost spoznati favorite svetovnega pokala. Razkrije nam še, da je njegov vzornik Francoz Nicolas Goyart, najljubša jadralna disciplina pa maraton, kjer več ur tekmujejo na dolge razdalje v orco in krmo, uživa pa tudi v slalomu in jadranju na krajših razdaljah. Njegova želja je tudi, da se windfoiling, torej ta nova disciplina, v Sloveniji razvije na vseh področjih.
Sogovornik se zaveda tudi pomembnosti podpore družine. Oče in drugi družinski člani ga podpirajo vse od začetka športnega udejstvovanja, spremljali so ga tudi na večini tekmovanj. »Podpira me tudi vodstvo srednje šole, ki jo obiskujem, in razrednik David Roškar, ki me bodri ter mi pomaga usklajevati šolske obveznosti s treningi in tekmovanji,« tako 17-letnik, ki v vodi uživa in se sprosti, v prostem času pa rad prime tudi za kitaro.