Na predvečer 6. decembra nas obišče prvi od treh dobrih mož, sveti Nikolaj, bolj znani kot Miklavž, ki ga navadno spremljajo parkeljni. V otroštvu so nas starejši strašili, da bodo ti hudobci prišli k nam, če ne bomo pridni, vsi pa vemo, da so nosili strašne maske in žvenketali z verigami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
V Beltincih bodo Miklavža letos spremljali tako imenovani böltinski krampusi. Skupina šestih oseb, ki jo sestavlja pet mož in ena ženska, nam je povedala, da so na predvečer miklavževega po hišah hodili že vrsto let, oblečeni v kostume parkeljnov, kot jih poznamo pri nas. To leto pa so se odločili stopiti stopničko višje in si nadeti maske iz lesa ter obleke iz kože, kakršne nosijo tako imenovani krampusi. »Ideja je nastala, ko sva se dva člana odpravila na krampuslauf v Sveti Martin na Hrvaškem. Čeprav so bili sprevod, prizori, maske in obleke krampusov videti strašljivo, so ljudje uživali, se smejali, nekateri pa komaj čakali na fotografiranje z njimi,« pravijo. Potem ko so se domov vrnili s pozitivnimi vtisi, so začeli načrtovati preobrazbo, iskali so rezbarja, ovčjo kožo, na koncu pa še nekoga, ki bi jim sešil kostume.
Iz lesa lipe in bora
Kako naj bodo njihove maske videti, so imeli več idej, stremeli pa so k temu, da bo na vseh nekaj enakega. Odpravili so se do ljubiteljskega rezbarja lesenih mask Mihaela Kosa iz Čermožiš, mu predstavili ideje ter se dogovorili o izdelavi obraznih mask. »Skupno vsem je to, da so sive barve, prav tako imajo vse maske goveje rogovje.« Kos je maske krampusov izdelal iz lesa gladkega bora, medtem ko ima ženska članica oziroma čarovnica, kakršno je njeno poimenovanje, masko iz lesa lipe. »Maska naše čarovnice je edina v rezbarjevi kolekciji, ki je bila izdelana iz lesa lipe,« so poudarili. Poleg maske njihovo opravo sestavljajo še obleka, zgornji in spodnji del sta izdelana iz ovčje kože, usnjeni pas z zvonci in kraguljčki ter verige.
Danes bodo obiskali otroke po domovih, če jim tega ne bodo preprečili ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. »Parkeljnov smo se včasih zelo bali, saj so z rožljanjem verig, rjovenjem in zvonci nagnali strah v kosti vsem otrokom. Danes je drugače. Še vedno nas krasijo strašljivi kostumi in pripomočki, kot se za pravega krampusa spodobi. Maske so iz lesa, na sebi nosimo pravo krzno, vendar smo prijazni do vseh otrok. Dovolj je že, da jih naš videz malo prestraši,« so dejali pred miklavževanjem. Kljub vsemu pa dodali, da se z bolj porednimi strašljivo bitje pogovori, v opomin pa jim pokloni šibo.
Želijo si sprevoda v Beltincih
Böltinski krampusi bi se letos morali udeležiti prvega Kapelskega krampuslaufa pri Brežicah, vendar je bil odpovedan. »Skupina se namerava v prihodnje udeleževati krampuslaufov po Sloveniji in v bližnji okolici v soseščini, pustnih shodov ter obiskovati domove v času miklavževanja,« razkrijejo načrte. Ena od želj pa je, da takšen sprevod pripravijo tudi v Beltincih. Obenem pravijo, da si bodo kostume nadeli tudi med letom, če jih bo kdo zaželel videti na kakšnih srečanjih ali rojstnodnevnih presenečenjih.
V Prekmurju so nekaj posameznikov z maskami krampusov že opazili, medtem ko organizirane skupine še niso zasledili. »Če pa pogledamo na Štajersko, je tam že veliko več skupin. V vsej Sloveniji jih je že več kot 25,« ocenjujejo in dodajajo, da se bodo zavzemali za prepoznavnost teh bitij pri nas.
Gre za bajeslovno bitje
Kot je pojasnjeno v različnih virih, krampus izhaja iz bajeslovne tradicije Avstrije in nekaterih predelov Nemčije. Poznan je bil kot pol človek in pol kozel, ki je po legendi preganjal mlade grešnike, jih ugrabil in pojedel, zatem pa v vreči prepeljal do pekla. Danes so krampusi pojavljajo kot spremljevalci svetega Miklavža. V nekaterih tujih državah se vrstijo sprevodi parkeljnov, ki se imenujejo krampuslaufi. Nam je verjetno najbolj znan tisti, ki poteka v Gradcu.