Pravijo, da je budizem v razvitem svetu ena najhitreje rastočih religij, kar naj bi bilo tudi zato, ker ponuja odgovore in metode za vsakdanje potrebe sodobnega človeka. K temu je prav gotovo veliko pripomogel Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in 14. dalajlama, ki je pred kratkim proslavil svoj 85. rojstni dan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Policisti prežijo na prehitre voznike
Policisti danes po vsej Sloveniji izvajajo poostren nadzor hitrosti, izjema ni niti Pomurje. V Pomurju policisti izvajajo meritve na trinajstih lokacijah, in sicer na relacijah Podgrad-Trate, Gornja Radgona-Radenci-Vučja vas, Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona, Vučja vas-Ljutomer, v naselju Krapje, Ljutomer-Razkrižje, Petanjci-Murska Sobota, Martjanci-Dobrovnik, Murska Sobota-Lipovci, počivališče Dolinsko jug in Dolinsko sever, Lenart-Gornja Radgona in na relaciji Gornja Radgona-Ljutomer. Poostren nadzor hitrosti bo potekal vse do 18. ure, policiste pa je med merjenjem v svoj objektiv ujela Vanesa Jaušovec.
V Sloveniji obstajajo različne budistične skupine, ki sledijo raznim vejam in šolam budizma, število pripadnikov te veroizpovedi pa naj ne bi bilo višje kot tisoč. Od leta 2002 deluje pri nas mednarodna budistična kongregacija Dharmaling. Njen predstojnik, lama Shenphen Rinpoche, ki je leta 2004 dobil tudi slovensko državljanstvo, organizira redna učenja in meditacije, seminarje in meditativne umike. V Goljeku pri Trebnjem pa od aprila 2016 deluje redovniško zatočišče za manjše število menihov iz kontemplativne in konservativne gozdne tradicije teravadskega budizma.
Pri naših vzhodnih sosedih, kjer se je ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 skoraj deset tisoč ljudi opredelilo za pripadnike budistične vere, ima budizem že dolgo tradicijo, saj je bil prvi budistični misijon na Madžarskem ustanovljen že leta 1952. Eden od sedmih budističnih templjev oziroma stup (budistični spomenik, simbol Bude in budizma) v tej državi stoji v naši bližini. Če vas v teh poletnih dneh pot odpelje proti Blatnemu jezeru, lahko pri Keszthelyu (Blatenskem Kostelu) zavijete še 20 kilometrov proti severu. Na koncu vasi Zalaszanto zavijete levo in se peljete sprva po ozki asfaltirani cesti, potem pa po nekoliko širši makadamski, sicer nekoliko razriti cesti, ki vas nato pripelje skoraj do vrha 316 metrov visokega, z gozdom obraščenega hriba, kjer lahko med drevesi tudi parkirate.
Pobudo za gradnjo stupe miru, kot tempelj tudi imenujejo, je dal južnokorejski menih Bob Jon Sunim. Potem ko je madžarska vlada konec leta 1990 podarila zemljišče, so po načrtih madžarskih arhitektov in ob finančni pomoči Avstrije ter nekaterih drugih evropskih držav, pa tudi Južne Koreje, za 40 milijonov forintov zgradili tempelj, ki meri v višino 30 metrov, širok pa je 24 metrov. Stupa miru, ki jo je 17. junija 1993 posvetil 14. dalajlama Tenzin Gyatso, je bila kar nekaj časa največji tovrstni objekt v Evropi. Leta 2003 so v španskem mestu Benalmadena postavili 33 metrov visoko stupo.
Budistični tempelj v Zalaszantu ima tri ravni, ki so dosegljive po stopnicah. Zgradbo je treba obhoditi v smeri urnega kazalca. Najvišje je velik kip bude, ki predstavlja Siddhartho Gautamo, na vrhu pa sta kupola in zlata konica. V notranjosti so budistična besedila, relikvije in 24 metrov visoko drevo življenja. V bližini sta še meditacijski center in trgovina s spominki. Nedaleč stran, na pobočju hriba, stoji tudi hiša, v kateri živita dva tibetanska meniha iz Ladakha.
Ne glede na to, ali ste budist, pripadnik kakšne druge vere ali ateist, je vredno nekaj časa uživati v miru in tišini, ki jo ponujata tempelj in njegova okolica.
