vestnik

(EDITA ČUTI) Prozac ali Platon?

Edita Nemec, 8. 12. 2019
Pixabay
Gospa trpi za neozdravljivo kronično boleznijo pljuč, pridelano zaradi dolgoletnega, strastnega kajenja.
Popularno

“Pa še pivo!”, bi dejala moja nova oskrbovanka.

Odvilo se je kot v filmu. V najinih obredih hvaležnosti sva se zahvaljevala za prijetno bivanje v Avstriji. In dobila sva svoje stanovanje v stavbi, kjer je veliko stanovanj v lasti moje varovanke, priletne gospe, ki trpi za neozdravljivo kronično boleznijo pljuč, pridelano zaradi dolgoletnega, strastnega kajenja. Mož, v pitju in kajenju sta si bila več kot kompatibilna partnerja, je zaradi zadušitve pred 6 leti umrl. Kultivirana, izobražena gospa je bila rojena v centru Celovca očetu arhitektu, ki je po vojni, ki jo preživel kot vpliven nacionalsocialist, družinsko premoženje znatno povečal.

Iz določenega upora in spleta okoliščin je postala turistična vodička. Na slikah iz mladosti spominja na Sofio Loren, le da ima skoraj vedno v roki cigareto. Poročila se je pozno, otrok nista imela,  življenje jima je bogatila umetnost. Mož je igral klavir, ona je ljubiteljica slikarstva. Vsakič znova je vznemirljivo, ko pridem v novo okolje, k novemu človeku, vedno odkrijem svoje slepe pege, pa tudi nešteto ritualov, ki jih izvajajo ljudje, da bi ubežali soočanju z realnostjo minevanja.

Za mene je odnos z oskrbovancem podoben ljubezenskemu odnosu. Ali se kemija zgodi …..ali pa se ne! In ta gospa ima dve mački, zato sem na pot odšla s prijetnim pričakovanjem. In doživela razočaranje, saj sta mački resnično podobni lastnici. Popolnoma rezervirani, z nekajminutno razpoložljivostjo za cartanje. Bila sem opozorjena, da gospa rada popije pivo in da je depresivna. In sem se zopet veselila, saj poznam veliko načinov, kako z “majhnimi koraki” po bolj svetli poti. Toda v primeru “ ljubiteljice piva” sem bila popolnoma nemočna. Ker je kar nekajkrat v življenju doživela hude prometne nesreče in jo skoraj vedno odnesla brez prask, je rekla, da verjame, da ji  je v takih primerih Višja sila pomagala. Da pa bi se tej sili kakor koli posvečala, ji ne pride na misel.

alkohol, cigarete
Pixabay
Vsakič znova je vznemirljivo, ko pridem v novo okolje, k novemu človeku, vedno odkrijem svoje slepe pege, pa tudi nešteto ritualov, ki jih izvajajo ljudje, da bi ubežali soočanju z realnostjo minevanja.

Ker sem ji povedala, da ne maram televizije, sva kdaj skupaj poslušali klasiko. Preko opernih arij sva si postajali bližji, toda še vedno toliko oddaljeni, da je bilo zame energijsko zelo naporno, kar je občutil tudi moj mož, ki je skrbel za najino gospodinjstvo, obenem pa je imel čudovit prostor za svoje terapije. Občutila sva energijo depresije, energijo, ki se širi kakor neprijeten in gost smrad. Malo dišave v obliki alkoholnih hlapov, bogatega nakita in novega avta, ki je prispel ravno v času moje oskrbe in življenje je vendar vredno življenja, je dejala “najboljša” prijateljica, psihologinja, pooblaščena za njeno premoženje.

Včasih se mi je zdelo, da če so moški z Marsa, ženske z Venere, da sva midva z možem iz Jupitra ali Saturna, saj sva vse to komaj vzdržala in se kljub vsemu udobju tja ne bova več vrnila. Depresija ima nešteto obrazov in sedaj prihaja njen čas. In je veliko bolj nevarna in manj opazna kot gripa. Po tej izkušnji sem še bolj vesela, da imam možnost in orodja za pomoč ljudem, ki se s pomanjkanjem smisla, kar je drugo ime za depresijo, soočajo in ki mojo pomoč želijo.

gramofon, glasba
Pixabay
Včasih sva skupaj poslušali klasiko.

Platon ali prozac, ki je bil v Ameriki zelo popularen antidepresiv, je tudi naslov knjige Louja Marinoffa iz leta 1999, ki se z depresijo ukvarja s filozofskega stališča in ga štejemo za utemeljitelja filozofskega svetovanja, v zadnjem desetletju intenzivno rastoče panoge veje psihoterapevtske pomoči v Ameriki. Zemlja kot planet je v fazi transformacije in občutljivejši ljudje to intenzivno občutimo. Če ne sledimo notranjemu glasu ali če ga ne slišimo v tej meri, da bi mu zaupali in sledili, se lahko počutimo tesnobno, žalostno in brezvoljno, lahko se pojavijo različni fizični simptomi, od bolečin hrbtenice in kolkov, bolečin v želodcu in srčne aritmije. In če splošni zdravnik ne ugotovi nobenega konkretnejšega vzroka našega slabega počutja, lahko odidemo domov s škatlico antidepresivov in napotnico za specialistični pregled čez kakšno leto in pol. Lahko pa se prebudimo, kot Trnuljčica, iz dolgoletnega sna, zabodeni z iglo iluzije o materialno pogojeni sreči in začnemo odkrivati svoj “resnični smisel” bivanja na Zemlji.