vestnik

Edita čuti: Svoboda je dojeta nujnost

Edita Nemec, 12. 3. 2019
Profimedia
Popularno

Wilhelm Friedrich Hegel (1770–1830) je eden pomembnejših nemških filozofov, predstavnik objektivnega idealizma. Njegov vpliv je bil že za časa življenja velik, po smrti pa sta se formirali dve struji, podobno kot pri večini velikih idej.

Eni so bili prepričani, da pravoverno sledijo učiteljevi ideji, drugi so bili kritični in so njegovo misel razvijali naprej. Med slednjimi je bil tudi mladohegelijanec Karl Marx, ki je kritiziral idejo državotvornosti, idejo dialektike, enega od temeljnih Heglovih pojmov pa je iz idealistične perspektive prestavil v materialistično pojmovanje delovnih razmerij, s čimer je ideja zadobila revolucionarne razsežnosti in bila gibalo delavskih gibanj.Toda ideja dialektike je zanimiva tudi za nas in z njeno pomočjo se bomo lotili vprašanja, s katerim se soočam pri svojem najljubšem delu, filozofskem svetovanju, hipnoterapiji in nevrolingvističnem programiranju.
Marsikateri klient vidi rešitev svojih problemov v svobodi. In ko poskušamo definirati, kaj za vsakega posameznika ta pojem predstavlja, pridemo do zahtevnih odnosov v upravnih službah, neumnih učnih načrtov in nevzgojenih otrok v šolah, izkoriščanju v zasebnem sektorju in preobsežnih nalogah v zdravstvu.Rešitev se ponuja kar sama! Zamenjava ali odpoved službe zasije kot odrešilna misel.Toda ali je temu res tako?


Da bomo razmišljanje razširili, si bomo izposodili še nekaj utrinkov Friedricha Nietzcheja (1844–1900), znanega po v nacizmu zlorabljeni ideji o nadčloveku, ki pa je v svoji osnovi plemenita ideja o človeku kot prehodu, mostu k nadčloveku. Je pozitivna afirmacija neskončnega razvojnega potenciala vsakega posameznika.Čeprav so nekateri njegovi aforizmi delovali grobo in cinično, jih lahko razumemo tudi optimistično, čeprav je osebno zaradi velike občutljivosti za vsakodnevne krivice bil nagnjen k depresiji.»Kar nas ne ubije, nas ojača!« je misel za težke preizkušnje, ki je ni primerno primerjati s službenimi težavami, bolj s soočanji ob zahtevnih diagnozah, ki pa se zgodijo zaradi dlje časa od smisla in bistva odtujenega življenja, kar pa lahko služba, kjer se ne počutimo izpolnjeni, postane.

548537f2a279856375be850accfc4701
Fortrade
Nekateri ljudje so v službi tudi zadovoljni.

Povrnimo se torej k Heglovemu dialektičnemu mišljenju in želji po svobodi. Če v službi nismo zadovoljni in hrepenimo po svobodi brez obveznosti, je to v razmerah, ko moramo odgovorno skrbeti za otroke, kontraproduktivna misel, ki naše nezadovoljstvo samo stopnjuje. Naša teza je torej: »Ta služba me ubija!«Smisel dialektike je tej tezi najti ustrezno antitezo in jo skupaj s tezo prestaviti na eno stopnjo višje dojetje, formirano v sintezi.Nasprotna teza tej pesimistični ugotovitvi je misel, da so nekateri ljudje v službi tudi zadovoljni, zatorej je cilj našega razmišljanja sinteza, ki bo za nekaj časa pomirila to, na prvi pogled nezdružljivo nasprotje in seveda tudi jezo, ki se ob tem nasprotju sproža.»Ali lahko najdemo višji smisel v tej tvoji situaciji?« je vprašanje, ki ga pogosto zastavim. Po trenutku molka se odpre horizont slutenega poslanstva, občutenje smiselnosti odhajanja v še trenutek prej osovraženo okolje.


»Tisti, ki se ne želijo spremeniti, hrepenijo po odhodu, zapustitvi odnosa ...« je misel ruskega psihologa, filozofa in zdravilca Lazareva.Če torej pogledamo na svojo službo s plati lastnega duhovnega razvoja, naenkrat zagledamo velik potencial in možnost lastnega kreativnega prispevka in osebnostne spremembe.Vprašanje je torej: »Kako lahko jaz prispevam k boljšemu delovnemu vzdušju in kako bo to spremenilo moj karakter, zaradi katerega prihajam v konflikte?«To je stopnja sinteze, ki za nekaj časa umiri napetosti in nas navdihne z ustvarjalnostjo in možnostmi, toda čez čas se bo na višji stopnji zopet pojavilo nasprotje, ki nas bo popeljalo naprej po naši poti osebnostnega razvoja, saj razvoj poteka dialektično vse do končnega cilja, ki je Popoln Mir, v katerem ni več nasprotij.

8189ea4deae10faf727d4b3f9129b09d
Canstockphoto
Ni toliko pomembno, kje in ob komu si služimo denar, ampak s kakšno energijo in zavedanjem to počnemo.

Ker pa je do trajnega razsvetljenja in Blaženosti še nekaj dela, je modro, da ga izvajamo načrtno, z zavedanjem minljivosti vseh nasprotij, tako prijetnih, kot tudi neprijetnih.Namen terapevtskega srečanja je s pomočjo številnih tehnik dosežen, ko klient najde možnosti v dosedanji službi, ki jih še ni preizkusil ali v novih idejah in navdihu za samostojno podjetniško pot, vse ob zavedanju začasnosti v igri življenja.Heglova osvobajajoča misel, »svoboda je dojeta nujnost«, odpre na koncu pomirjajočo razsežnost, saj prebudi zavedanje, da ni toliko pomembno, kje in ob komu si služimo denar, ampak s kakšno energijo in zavedanjem to počnemo.

edita čuti kolumna zadovoljstvo v službi