Aprila letos je minilo sto let od rojstva legendarnega glasbenika Mihaela Miške Baranja, ki je s svojim glasbenim ustvarjanjem pustil velik pečat v prekmurski glasbi. Situacija takrat ni dopuščala dostojne počastitve njegovega spomina, sta pa zato Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romani Union pripravila spominsko slovesnost, na kateri so sodelovali številni Miškovi glasbeni kolegi. Nekateri so z njim kot člani raznih zasedb stali na odrih, drugim pa je prenašal glasbeno znanje in tako poskrbel, da se njegovo izročilo še sedaj širi iz roda v rod.
Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je ob priložnosti izpostavil, da je Miško Baranja v Prekmurju glasbena legenda, ki je razvijal glasbo na vseh področjih. Doda, da se romska glasba v prekmurskem prostoru izgublja in ni to tisto, kar je bilo pred desetimi leti in več, pa tudi mladi tega glasbenika ne poznajo dovolj. »To je tudi eden od vzrokov, da smo to organizirali, da se spomnimo te izvrstne prekmurske glasbe in legende, kot je bil on,« pristavi Muc.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prva finalistka je Gorica, Beltinci izpadli po enajstmetrovkah
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec so v goriškem športnem parku lovili prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura.
Kdo je bil Miško Baranja?
Baranja se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi, nato živel v številčni romski družini v Rimski Čardi, pozneje pa v Nemčavcih, kjer sta z bratom Elemirjem v 60. letih odprla Gostilno Baranja. V njegovi biografiji je zabeleženo, da se je igranja na cimbale naučil pri desetih letih, sprva pri očetu, pozneje pa še pri učitelju Ladislavu Šipoši v Čakovcu. Več o njegovem življenju in delu je v svojem nagovoru na prireditvi izpostavila tudi Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in dodala, da mu je mestna občina veliko mero spoštovanja izkazala tudi s tem, da so pred leti po njem poimenovali eno od ulic. Miško Baranja se je še kot najstnik priključil očetovi Baranja bandi, po drugi svetovni vojni pa ustanovil svojo zasedbo in jo poimenoval Miško Baranja banda. Z zasedbo in kolegi glasbeniki so nastopali po vsej Sloveniji in bili sezonsko celo zaposleni v nekaterih večjih hotelih. Konec 60. let je nastala Kociper-Baranja banda, ki je s prekmurskimi, madžarskimi, avstrijskimi in drugimi melodijami nastopala po Sloveniji.
V začetku 80. let sta se tej zasedbi pridružila vokalistka Darja Žalik in violinist Rudi Horvat. Takrat so se tudi preimenovali v Beltinško bando. Leta 1991 se je zasedbi pridružil še Vlado Kreslin.
Na spominski slovesnosti so nastopili Vlado Kreslin, Marko Banda, cimbalist Andi Sobočan in njegovi učenci ter zasedba Romano Glauso. Med gosti pa je bil tudi Stane Baloh, direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije.
