vestnik

Milan Kreslin pripoveduje zgodbo o ljudeh

Majda Horvat, 14. 12. 2020
Osebni arhiv
Milan Kreslin Pubi
Popularno

Preživel rusko ujetništvo in se peš vrnil domov – Tam slišal pesmi, ki so jih peli ruski kozaki in so veliko pozneje postale del repertoarja nastopov s sinom Vladom

V decembrskih oddajah Spomini, ki jih predvaja RTV Slovenija, svojo življenjsko zgodbo pripoveduje Milan Kreslin Pubi iz Beltinec, oče Vlada Kreslina. Ta se bo prepletala z izjemno bogatim arhivskim in filmskim gradivom ter spremljajočimi zgodbami o ljudeh in dogodkih. »Spomini Milana Kreslina so tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju,« je o nastalih oddajah povedal njihov avtor Janez Lombergar.

ce197876749b2b842ba830ae27dbbc3f
Dani Mauko
rekreakcija, vlado kreslin, samo budna, rekreakcija 2019

Zgodbe Milana Kreslina so zajete v štirih dveurnih oddajah, razdeljene pa so tako, da v prvi oddaji spremljamo njegovo pripoved o življenju od rojstva do začetka druge svetovne vojne, v drugi o času med vojno, v tretji o povojnem obdobju, v četrti pa o njegovi glasbeni poti in skupnem ustvarjanju z Beltinško bando in sinom Vladom.

Dom Milana Kreslina je bila gostilna Central, ki je stala sredi Beltinec in je bila središče družabnega in kulturnega življenja v kraju. Januarja leta 1945, ko se je vojna nezadržno bližala koncu in je bila prodirajoča sovjetska armada že pri Blatnem jezeru, so ga vpoklicali Madžari in ga potem skupaj z drugimi fanti izročili Nemcem. Seveda so bili hitro ujeti in tako je Pubi prestajal rusko ujetništvo do pozne jeseni 1945, ko se je po dolgi in mučni poti peš vrnil domov. Tam je slišal tudi pesmi, ki so jih ob večerih ob ognju peli ruski kozaki, ki so veliko pozneje postale del železnega repertoarja nastopov s sinom Vladom.

DSC04287
Osebni arhiv
Marko banda

V oddajah je tudi veliko glasbe in petja, nastalega tako med snemanjem oddaje kot z arhivskih posnetkov iz zadnjega pol stoletja. Pri zbiranju gradiva je sodelovalo veliko ljudi iz Prekmurja, številni zgodovinarji, ki so za potrebe oddaje našli dragoceno in zgovorno gradivo. Veliko tega bo sploh objavljeno prvič.

Lekarnar Panci in grofica Marija Zichy tik pred 2.vojno
Osebni arhiv
Grofica Marija Ifigenija Zichy in lekarnar Elemer Szepessy Panči tik pred drugo svetovno vojno. Foto Osebni arhiv


Ob življenjski zgodbi in izjemni pripovedi Milana Kreslina so v oddaji zajete še vzporedne zgodbe, o beltinskih in drugih prekmurskih Judih, o grofovski družini in zadnji beltinski grofici Mariji Ifigeniji Zichy, znani rodbini Szepessy, o Nikolaju in njegovem očetu, slavnem lekarnarju Elemerju Szepessyju Pančiju, ki je bil dolga leta tudi duša beltinske folklore, o urarju Mariču in druge. Objavljene so tudi fotografije Beltinec, Odranec in drugih krajev, ki so nastale pred drugo svetovno vojno, in filmski posnetki, nastali v Prekmurju takoj po vojni. »Marsikoga, ki je že videl oddajo, so nekatere slike in zgodbe spravile v jok,« pove Lombergar.


Prva oddaja je bila na prvem programu RTV Slovenija v torek, 8. decembra, ponovitev pa v soboto. Naslednje si sledijo na prvem programu ob torkih; zadnja, ki je posvečena izključno glasbi v zadnjih petdesetih letih, bo na sporedu 29. decembra, torej med prazniki. »V želji, da se ljudje malo zasanjajo,« pravi Lombergar.

Osebni arhiv
Vlado Kreslin, Milan Kreslin Pubi in Janez Lombergar. Foto Osebni arhiv