vestnik

(IDEJA ZA POTEP) Čudovita narava v urejenem okolju

Tomo Köleš, 25. 7. 2021
Tomo Köleš
Pomladna veduta iz Zgornjega Konjišča.
Popularno

Čaka vas več ribnikov, pohodne in kolesarske poti, oče panonskih hrastov, otroško in športno igrišče ter ponudba slastnih jedi.

Naselje Zgornje Konjišče leži že skoraj na skrajnem robu Pomurja oziroma Občine Apače. Še samo Vratja vas pa bi že prišli v Občino Šentilj. Zato ni presenetljivo, da v teh krajih na cesti bolj prevladujejo registrske tablice z oznako MB kot tiste z oznako MS. Zaradi relativne bližine semkaj na oddih pride veliko izletnikov iz Štajerske, pred pandemijo pa je bilo tudi ogromno avstrijskih gostov. Vsi, ki skrbijo za turistični razvoj tega območja, upajo, da bodo Avstrijci znova prišli v večjem številu, ko se bodo razmere spet umirile.

zgornje-konjišče, priloga, ribnik, hrast
Tomo Köleš
Hrast očak, imenovan oče panonskih hrastov.

Če se pripeljete iz smeri Apač, je najbolje, da v vasi Podgorje zavijete na desno, in ob sončnem vremenu vas bo kmalu objela vseprisotna, skoraj blažena umirjenost v čudoviti naravi. Pred vašimi očmi se bodo razprostrla širna polja in drevesa na eni ter majhni gozdnati zeleni griči na drugi strani.
Harmonija duha in telesa, ki vas tu očara, še posebej če pridete med tednom, ko je še malce bolj mirno kot ob koncih tedna, ni naključna. Turistično- rekreacijski center Zgornje Konjišče, ki je glavna točka tega okoliša, se razvija nekako na skrivaj in brez velikega pompa. Ravno zato poznavalci, ki so že odkrili to skrivnost, v njej še toliko bolj uživajo.

zgornje-konjišče, priloga, ribnik, hrast
Tomo Köleš
V kompleksu ribolovnih gramoznic se lahko lovijo številne vrste rib.

V kompleksu ribolovnih gramoznic, ki jih tu res ne manjka, in ob bližnji reki Muri lahko vsi tisti, ki se navdušujejo nad ribištvom, lovijo različne vrste rib: sulca, ščuko, smuča, klena, mreno, podust, ogrico, bolena, amurja, soma, krapa, linja, ploščiča, koreslja, zeleniko, androgo in rdečeperko. Med največjimi doslej ulovljenimi ribami v teh gramoznicah so bili 24-kilogramski som, 18-kilogramski krap, 10-kilogramski amur in 10-kilogramska ščuka.
V neposredni bližini so urejene sprehajalne in kolesarske poti, na primer pot ob Muri, čemaževa pohodna pot, obmejna panoramska pot in druge. Tukaj se ob pohodnikih, kolesarjih in avtomobilistih radi ustavijo tudi motoristi, člani Caravaning cluba Slovenija pa so lokaciji z ribiškim domom že pred leti podelili status prijazne destinacije.
Oče panonskih hrastov
Ena od osrednjih znamenitosti turistično-rekreacijskega centra Zgornje Konjišče je mogočni hrast dob (latinsko ime Quercus robur), poimenovan oče panonskih hrastov. Tisto, kar je še ostalo od njega, je na ogled pod streho v odprtem paviljonu sredi narave. Ta hrast očak je pred več kot 1350 leti zgrmel v vodo ob bregovih reke Mure. Mura je na videz zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih, ko se v Alpah taja sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala tok. Tudi rokav, v katerega je takrat padel hrast, je kmalu zasulo s prodom in mivko. Leta 1999 je ob sanaciji opuščenih gramoznic strojnik na bagru naletel na debelo deblo. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan in postavljen na mesto, kjer je sedaj.

zgornje-konjišče, priloga, ribnik, hrast
Tomo Köleš
Urejena okolica okrepčevalnice v ribiškem domu, ob katerem je tudi majhno otroško igrišče.

Podatki kažejo, da je šlo za nekoč mogočno drevo. Na prvem prerezu nad panjem je število letnic blizu 160 (vseh se ne da ugotoviti), kar pomeni, da je bilo deblo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je imel hrast takrat debelino okrog 150 centimetrov, višino okrog 30 metrov in prostornino okrog 28,7 kubičnega metra. To ga uvršča med drevesa, kakršna zelo redko najdemo in jih v Sloveniji ne raste ravno dosti. Glede na oceno lesne mase drevesa in glede na njegovo starost je moč sklepati, da je drevo uspevalo v dobrih razmerah, saj je v tako »kratkem« času zrasel res mogočen hrast.
Ribiški dom je srce
Srce tega območja je ribiški dom, kjer je tudi okrepčevalnica oziroma gostilna z istim imenom. Ob koncu letošnjega maja, ko so se ukrepi zaradi epidemije že precej omilili, je bila odprta od srede do nedelje od 10. do 19. ure, velika možnost pa je, da so, ko to berete, odpiralni čas ob večerih že podaljšali.
V zelenem okolju stoji čudovita in velika letna terasa, ki lahko sprejme do sto gostov. Ob njej je nekaj igral za otroke, nedaleč stran pa sta igrišči za odbojko na mivki in mali nogomet. Ob okrepčilnih pijačah vam v ribiškem domu postrežejo s hrustljavo in okusno postrvjo, čevapčiči in piščancem po ptujsko.