Mijatovićeva, ki ni le ekološka aktivistka, ampak je narava tudi vir njenega navdiha pri likovnem ustvarjanju, se tudi tokrat predstavlja z deli, ki odslikavajo sprehode ob reki Muri ter njeno občutenje narave in pokrajine, ki se z njo stika.
Tatjana Mijatović je ustvaria prepoznavni, abstraktno asociativni likovni izraz, v svojem slikarskem opusu pa je že nekaj časa nakazovala korenite slogovne, motivne in ne nazadnje tematske spremembe, pravi likovni kritik Mario Berdič Codelle. Na gradu se predstavlja z vodnimi pejsaži z motivi vrb, hrastov, brez in tudi vodnim živalskim svetom, ribicami. To, kar lahko vidimo, pravi likovni kritik, je prehod v popolnoma nov svet umetničinega intimnega doživljanja pokrajin srca, ki postajajo še bolj žareče, kot so bile prej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski bend dvakrat drugi, a brez finala
V Kinu Šiška v Ljubljani je bil pred kratkim še drugi polfinale enajste sezone Špil lige, natečaja, ki je namenjen dijaškim glasbenim skupinam in samostojnim izvajalcem. V sklopu lige jim omogočijo koncertni nastop, v finalu pa okronajo zmagovalca oziroma prvaka sezone.
»Slikarka se od samega začetka navezuje na tematiko štirih filozofskih praelementov in s tem na simboliko prvih štirih števil v pitagorejskem filozofskem sistemu. Pri tem je vsakemu elementu atribuirala njegove značilne barve, kot so temnejši modri odtenki za vodo in svetlejši za zrak, rdeče, oranžne in rumene nianse za ogenj, kri, trpljenje, žrtev in strast ter rjavkasti in okrasti odtenki za zemljo, zelena barva pa simbolizira floro in favno. Na delih občasno prevladujejo kombinacije odtenkov dveh ali treh barv, vendar zmeraj v modulacijskih, toplo-hladnih kontrastih z izrazito globinsko iluzijo, ki je v najnovejši fazi še bolj izrazita.« Njena dela so, kot lahko vidimo, tudi ekspresivno nabita s čustvi.
U, kakša riba!
V drugem razstavnem prostoru je poleg ribic Mijatoviće na ogled tudi (ne)literarna instalacija Kaša riba! pisateljice, pedagoginje in kolumnistke Norme Bale, ki ironizira narečno seksistično opazko in postavlja vprašanja o hkratni umeščenosti ženske, ustvarjalke, intelektualke v širši družbeni kontekst in v ozko zamejeni prostor lokalnega okolja. V ribah je veliko simbolike, tudi rekov in izrekov s to temo, pravi Baletova. V naših krajih je opazka, ko gre mimo kakšna dobro ženska, »U, kakšna riba«. In če za nekoga rečejo dobra riba, to pomeni tudi, da jo bodo slej ko prej obrali do kosti.
V svojo instalacijo je vključila žensko silhueto z lutko barbike ter odprto žensko torbico.
Danes je že tako, da se raje zadovoljimo z videnim od daleč in jemljemo vse z distanco, radovednost pa je včasih vendarle močnejša.
Iz torbice vidno kukajo stvari, za katere bi si vsaka želela, da jih pazijo, revija o filozofiji in svilena kombineža, če pa se instalaciji približamo in si drznemo pokukati vanjo, dobimo vpogled v intimnost ženske, vse v njej je avtentično in vsaka stvar v torbici je z namenom. Kaže na tisto drugo plat ženstvenosti, tisto, kar vsaka nosi s sabo, v resnici in simboličnem pomenu. Pogled nam to plat odkriva. Od posameznika pa je odvisno, ali si bo drznil pogledati v intimo ali se zadovoljil z videnim od daleč. Danes je že tako, da se raje zadovoljimo z videnim od daleč in jemljemo vse z distanco, radovednost pa je včasih vendarle močnejša.
Razstavo, ki jo organizira javni zavod Krajinski park Goričko, si lahko ogledate od torka do nedelje vse do konca maja.
