vestnik

Iz gnezd lani poletelo le 74 mladičev

Ines Baler, 27. 3. 2022
Gregor Domanjko
Mladiči štorkelj po vrnitvi Evropo ne gredo na kraj, kjer so gnezdili njihovi starši, ampak izbirajo območja, 30 do 200 kilometrov oddaljena od gnezda, v katerem so se izvalili.
Popularno

V Pomurju je 80 gnezd bele štorklje, v njih pa vsako leto ali občasno gnezdi približno 70 parov teh ptic.

Ponekod v Pomurju je že opaziti štorklje, saj se v sredini marca začnejo vračati iz toplih krajev. Domačini so jih videli v Gorici, Gregor Domanjko, vodja pomurske sekcije Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, navede še Cogetince. Lanska sezona je bila za štorklje v Pomurju po njegovih besedah dokaj slaba. »Lani je iz gnezd poletelo 74 mladičev bele štorklje. To je za več kot polovico manj kot leta 2020,« postreže s primerjavo. 

Razloga sta dva, prvi je večdnevno deževje v maju, drugi pa manj žuželk, glavne hrane štorkelj, na travnikih, saj so te v dežju neaktivne. »Maja so mladiči najbolj občutljivi za nizke temperature. Ko se enkrat zmočijo in jih starši ne morejo več ščititi pred dežjem, se podhladijo in pride do pogina.« 

torklja, gorica
Vestnik.si
Ponekod v Pomurju je že opaziti štorklje, ki se v sredini marca začnejo vračati iz toplih krajev. Domačini so jih videli v Gorici.

V celotnem Pomurju je 80 gnezd bele štorklje, v njih pa vsako leto ali občasno gnezdi približno 70 parov. »Lani več gnezd ni bilo uporabljenih, na primer v Tešanovcih in Moravskih Toplicah,« še pove Domanjko. Zasedena gnezda imenujejo tudi aktivna gnezda. Štorklje za gnezdenje več let uporabljajo isto gnezdo. »Ni nujno, da je par vedno enak. Ne drži, kar so včasih domnevali, da je par skupaj vse življenje. Samica lahko menja partnerja, če pride v gnezdo prej. Če se partner na primer dolgo ne vrne ali pogine, izbere za gnezdenje drugega. Težava pa je, če oba pogineta ali se ne vrneta iz Afrike. Potem nastane vrzel med gnezdenjem obstoječega para in drugega para, saj ni nujno, da ta najde gnezdo.« Na to, ali se samec in samica vrneta, vpliva tudi, ali najdeta v okolju dovolj hrane zase in za mladiče. V nasprotnem primeru skušata poiskati drugo območje z gnezdom in tam zasedeta že obstoječe ali si spleteta novo. 

Gregor Domanjko pri tem še pravi, da se lahko zgodi, da pred parom, ki navadno zaseda eno gnezdo, pride drug par ali vsaj eden od partnerjev. »Potem ta začne braniti gnezdo pred starim parom ali obratno, zato velikokrat vidimo, kot da se štorklje med seboj tepejo.« Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vedenjem teh ptic, pa tudi ugotavljajo, da mladiči štorkelj, ki se po treh, štirih letih vrnejo v Evropo, ne gredo na kraj, kjer so gnezdili njihovi starši, ampak izbirajo območja, ki so 30 do 200 kilometrov oddaljena od gnezda, v katerem so se izvalili. To pa zato, da ne pride do parjenja med sorodniki. 

Štorklje, ki gnezdijo v Pomurju, nimajo sledilnih naprav in njihovi poti ne moremo slediti. 

6a87eb1d933718123900f7faf05b72d2
Nataša Juhnov
Gregor Domanjko je vodja pomurske sekcije Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.