Skladbe na albumu so s svojimi avtorji razvrščene takole: 1. BARBER BLUZZ / FRIZERSKI BLUZZ, T. Kampl/džeZZva, 2. NEXT DAY SONG / PESEM NASLEDNJEGA DNE, I. Rodež/džeZZva, 3. LANDING / PRISTANEK, I. Rodež/džeZZva, 4. CORNER / VOGAL, D. Berden/džeZZva, 5. SO EASY / TAKO PREPROSTO, M. Celec/D. Berden/džeZZva, 6. GUMMY / LEPLJIV, D. Berden/džeZZva, . 7. DROPS / KAPLJICE, I. Rodež/džeZZva, 8. Y NOT / ZAKAJ PA NE, D. Berden/džeZZva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Pomurju nasilje v družini, tatvina lesa in požar
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali pet prometnih nesreč, ki so se vse končale le z materialno škodo, štiri kazniva dejanja, šest kršitev javnega reda in miru, požar, dve poškodbi vozil na parkirnih prostorih ter štiri povoženja divjadi.
Kvartet džeZZva sestavljajo: Dejan Berden (klavir in synth), Iztok Rodež (kitare in zvočne slike), Tadej Kampl (električni bas in kontrabas) in Miran Celec (bobni, zvončki, offset plošče in ostali efekti).
Album je bil posnet 27. in 28. marca letos v Studiu Bejsmen v Mariboru. Snemalec je bil Danilo Ženko, za mix in mastering je poskrbel Dejan Berden, za produkcijo pa Dejan Berden skupaj s skupino. Naslovnico albuma sta oblikovala Matej Fišer in Igor Kaurin, fotografijo na naslovnici pa je posnel Matej Fišer.
"Žanrsko je album težko umestiti, ampak je bližje fusionu ali progresivnemu rocku s primesmi jazza kot pa klasičnemu jazzu ali etno-jazzu, kar je po moje tudi bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi albumi. Zanimiva je tudi tendenca do deviacij od klasične jazzovske strukture komadov pri nekaterih skladbah. Večinoma še sicer imajo standardno zgradbo, se pravi »tema-solo sekcija/e-rekapitulacija-koda«, ampak opazim kar nekaj eksperimentiranja pri gradnji skladb. Na primer, pri eni izmed skladb bi bolj pričakoval klasično pesemsko strukturo ABA, ampak se kvartet odloči za prosto formo AB. To je ravno ta bistvena razlika, ki zame ploščo naredi bolj neuvrščeno oziroma prosto progresivno. Je pa še ena pomembna stvar, namreč poigravanje z efekti na basu in zlasti na kitari, kjer lahko govorimo o pravi »revoluciji«. Tu res lahko začutimo raznolikost in le-ta, z raznolikostjo samih skladb, naredijo poslušalca »lačnega za več«. Škoda je, da se takšne plošče dandanes v Sloveniji ne ceni tako, kot se bi moralo, in da nimajo neke komercialne teže, saj (paradoksalno) trg sloni na slabi produkciji (preproduciranju) in imidžu izvajalca, kot pa na virtuoznosti izvajalcev in njihovi kakovosti pisanja in aranžiranja skladb,« je ob izidu albuma Clearness / Čistost zapisal recenzent Jonatan Horvat.