vestnik

(KOLUMNA) Je kdo vprašal ženske?

Maja Hajdinjak, 9. 11. 2020
Profimedia
Fotografija je simbolična.
Popularno

Zagovorniki tradicionalnih in krščanskih vrednot so očitno pozabili, da med pomembne vrednote spada tudi spoštovanje

Pravica žensk, da svobodno odločajo o svojem telesu, vključuje tudi izbiro, kdaj in koliko otrok bodo imele. To je ustavna pravica žensk v demokratičnih družbah. Vsaka zrela družba to tudi spoštuje. Žal pa se ta pravica vedno znova znajde na tapeti polemiziranja. Zadnje tedne so oči javnosti uprte v Poljsko, kjer potekajo množični protesti zaradi novega zakona, ki splav skoraj povsem prepoveduje. Že prej je imela Poljska zelo strogo politiko glede splava, po novem pa je ustavno sodišče odločilo, da je tudi splav deformiranega zarodka v nasprotju z ustavo. To v praksi pomeni, da bo splav na Poljskem možen samo še, če bo šlo za posilstvo, incest ali če bo ogroženo zdravje oziroma življenje matere. Sama sem na Poljskem živela dovolj dolgo in spoznala dovolj ljudi, da vem, kako v resnici deluje tamkajšnji družbeni sistem. Zelo kmalu mi je postalo jasno, da je Cerkev zelo vpeta v politiko. Poljski voditelji delajo in odločajo pod krinko zagovarjanja krščanskih vrednot, kar je zame osebno najbolj podel način vladanja, ob tem pa jim Cerkev trdno stoji ob strani. Izrabljanje vere za politične namene sicer ni nič novega, pa tudi Poljska žal ni edina v tem. Vse, kar torej ni v skladu s temi vrednotami in prepričanji, mora biti kaznovano in prepovedano.


Če izhajamo iz antropologije in sociologije, je jasno, da je pogoj za obstoj katere koli družbe in človeštva sploh nenehno obnavljanje prebivalstva, torej tudi rojevanje, in da je družina osnovna celica družbe. A vendar splavi nikjer niso tako množični, da bi ogrozili naravni prirast prebivalstva, kaj definira družino, pa je tudi tema za razprave, zato je zagovarjanje teh argumentov nesmiselno. Prav tako ženske, ki se odločijo za splav, niso sebične babe, ki gledajo samo nase in ubijajo nedolžna bitja, kot nasprotniki splava radi prikazujejo. Verjetno se vsaka ženska, ki se odloči za splav, pa najsi bo to zaradi ogroženega zdravja, deformacije zarodka ali zgolj dejstva, da si otrok ne želi, v nekem trenutku znajde v dilemi, ali se je odločila prav. In to vsekakor ni stvar, ki jo enostavno predela in gre naprej. Ne glede na to, kaj glede na religiozno ali kakršno koli drugo prepričanje mislimo o splavu, je odvzemanje te pravice ženskam vredno obsojanja. Tudi tistim, ki so se odločile obdržati otroka, ni nihče očital njihove odločitve, mar ne? Zakaj potem toliko sovraštva do žensk (in moških), ki otrok v nekem trenutku ali na splošno nočejo imeti? Povsem jasno bi moralo biti, da gre za pravico in željo posameznika, da se odloči, ali si otroka želi in ali je pripravljen prevzeti vlogo starša. Ker cilj ne bi smel biti zgolj imeti otroka, temveč prevzeti vso odgovornost, se žrtvovati, vzgajati in ga imeti rad. To bi bilo do njega tudi edino pošteno. Ne pa da imamo otroke, ker je tako prav, ker smo že toliko stari ali ker si naši starši želijo vnuka. In predvsem ne, ker nam je zveza postala rutinska in jo moramo popestriti.

poljska, splav, protesti
Reuters
Protest na Poljskem. Fotografija je simbolična.

Kaj je torej storila Poljska? Ženskam je odvzela pravico do odločanja. Tokrat do odločanja o svojem telesu in o tem, ali želijo postati matere. A ni storila samo tega. Pahnila jih je v stisko, saj bodo morale, če bodo vseeno želele splaviti, poiskati druge načine za to. Sodniki so pravzaprav odločili, da bodo bogate Poljakinje splav opravile ilegalno ali v tujini, revne pa bodo v primeru okvare ploda primorane donositi in vzgajati otroka, je zapisal eden od komentatorjev na neki spletni strani. Na žalost ima prav. S tem je Poljska zamajala temelje demokracije in jasno pokazala, kakšni so njeni odločevalci. Ob tem me najbolj razburja misel: Je sploh kdo vprašal ženske? To namreč ni stvar, o kateri bi smela tako mimogrede odločiti kopica moških glav. No uterus, no opinion*, je rekla Jennifer Aniston v kultni seriji Prijatelji. In čeprav si seveda tudi ženske ne moremo vzeti absolutne pravice do odločanja, bi morale pri tem vendarle imeti besedo. Zagovorniki tradicionalnih in krščanskih vrednot so očitno pozabili, da med pomembne vrednote spada tudi spoštovanje. Zato bi morali spoštovati pravice žensk, med katerimi je tudi ta do splava.

*Brez maternice ne moreš imeti mnenja.

kolumna splav protesti poljska