Statistični urad Republike Slovenije je zbral deset zaobljub, ki si jih najraje zadamo za to, da bi v naslednjem letu živeli bolj zdravo ter bolje. Skoraj najbolj pogosta zaboljuba je, da bomo izgubili kakšen kilogram. Več kot polovica prebivalcev Slovenije, starih 18 ali več, je bila namreč v letu 2017 čezmerno hranjenih ali debelih.Naslednja zaobljuba je zmanjšati vnos alkohola. Vsaj enkrat mesečno je leta 2017 alkohol uživalo 56 odstotkov Slovencev in Slovenk, starih 16 let ali več. Zaradi alkoholne bolezni jeter jih je bilo v tistem letu hospitaliziranih 686, umrlo pa jih je 364.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti voznici zasegli moped
Voznik avtomobila trčil v kolesarja
Zaužiti več sadja in zelenjave je prav tako pogosta novoletna zaobljuba. To se sicer kar pogosto znajde na naših krožnikih, po podatkih SURS-a namreč skoraj 30 odstotkov prebivalcev Slovenije sadje ali zelenjavo uživa vsaj enkrat na dan.Konec s kajenjem, slišimo velikokrat, tako kot za ostale zaobljube pa tudi pri tej velja, da redko zdržimo dlje časa. 22 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, je bilo leta 2017 kadilcev. Zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč je tisto leto umrlo slabih 1300 oseb.Med pogostimi zaobljubami je tudi več telesne dejavnosti. V zadostni meri se je pred dvema letoma gibalo 60 odstotkov Slovencev in Slovenk, starih vsaj 18 let. 24 odstotkov se jih je sicer gibalo, ampak premalo, 16 odstotkov pa se jih sploh ni gibalo.
Mnogi si želijo tudi več potovati. Leta 2017 se je 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, starih vsaj 15 let, odpravilo na vsaj eno zasebno potovanje. 16 odstotkov jih je potovalo samo po Sloveniji, 53 odstotkov samo po tujini, 31 odstotkov pa po Sloveniji in tujini.Pridobivanje novih znanj, naj bo to učenje novega jezika, nove dejavnosti, se prav tako znajde na novoletnih spiskih. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2017 v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih 12 odstotkov Slovencev, starih med 25 in 64 let.Bolj bom varčen, si vsak kdaj reče. Slovenci smo v povprečju leta 2017 privarčevali slabih 1800 evrov, v celotnem gospodinjstvu pa 4300 evrov. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila skoraj 14 odstotna, višjo sta imeli le Švedska in Nemčija.
Manj dela in stresa. Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2017 je delovno aktivno prebivalstvo opravilo 39 ur na teden, leta 2008 pa v povprečju 40, 5 ur. Zaradi reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj je bilo takrat hospitaliziranih 940 prebivalcev Slovenije. In sicer skoraj enkrat več kot pred 12 leti. V vseh teh letih je bilo hospitaliziranih več žensk kakor moških. Marsikdo pa si želi v novem letubolj pomagati drugim. Prostovoljno delo je leta 2015 na kakršen koli način opravilo 55 odstotkov. Ti so recimo pomagali osebam v drugih gospodinjstvih, zapuščenim živalim ali opravili kakšno drugo delo. V formalnih organizacijah, skupinah ali društvih pa se je prostovoljno udejstvovalo 30 odstotkov prebivalcev, starih več kot 30 let.
