vestnik

Klasični načini poučevanja ne vzdržijo več

Maja Hajdinjak, 4. 11. 2019
Osebni arhiv
Monika Hajdinjak se je udeležila sedemdnevnega usposabljanja na Cipru.
Popularno

Nova znanja in izkušnje učitelje bogatijo tako na profesionalni kot osebni ravni

Na Osnovni šoli Cankova so pripravili projekt, ki bi ga lahko poimenovali Erasmus za učitelje. »Učitelji na naši šoli smo se že v preteklosti mednarodno izobraževali, nato pa smo s sodelavci prišli do ideje, da bi tudi sami izvedli kakšen projekt. Napisali smo ga in se prijavili na razpis, na katerem je sodelovalo 77 slovenskih šol, ter bili izbrani,« je povedal Vid Ismajlovič, profesor športne vzgoje. V projekt je vključenih šest učiteljev in ti se bodo udeležili usposabljanj v Londonu, Berlinu, na Cipru, v Reykjaviku in Dublinu. »Zaradi narave našega dela je večina učiteljev šla na usposabljanje med poletnimi počitnicami, dva pa bova šla med šolskim letom,« doda Ismajlovič. 
S projektom želijo narediti pouk zanimivejši, da bi učence z novimi pristopi, metodami in tehnologijami še bolj motivirali za pridobivanje znanja.
S tovrstnimi izobraževanji učitelji tudi izboljšujejo svoje znanje tujih jezikov, poleg tega sta med osrednjimi cilji pridobivanje in vnašanje novih oblik poučevanja v pedagoški proces ter izboljšanje znanja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. »V zvezi s tem se bo sodelavec udeležil izobraževanja v Dublinu, na katerem se bodo učili ustvarjanja mobilnih aplikacij. Ideja je, da bi po njegovem izobraževanju tudi naša šola naredila kakšno aplikacijo, ki bo namenjena učencem.« Tovrstna usposabljanja so namenjena tudi mreženju. »Učitelji potrebujemo nova znanja, da lahko to prenesemo na otroke, predvsem z novimi oblikami dela v pedagoških procesih.« Šola je s projektom pridobila 17 tisoč evrov iz evropskih virov, s tem da v prvi fazi prejme le 80 odstotkov sredstev, preostalo pa po koncu. Ker mora to razliko do takrat založiti, to za tako majhno šolo pomeni velik finančni zalogaj.

Vid_ismajlovič_slika
Osebni arhiv
Vid Ismajlovič se udeležuje tudi usposabljanj preko eTwinninga. Fotografija je iz Francije.

Usposabljanje v okviru mednarodnih projektov je sicer že stalnica v širšem slovenskem prostoru. »Nekatere ljubljanske šole že vrsto let sodelujejo v teh projektih. Poznam tudi vrtec, ki na ta izobraževanja že veliko leto pošilja okrog 35 svojih vzgojiteljev. V primerjavi z njimi smo mi še na začetku, vendar smo že vseeno naredili korak naprej.« Na mednarodnih izobraževanjih ne spoznaš samo drugih držav in sistema, temveč tudi osebnostno zrasteš in postaneš samozavestnejši, meni sogovornik. Interes tudi med sodelavci raste, zato upa, da bodo uspešni s še kakšnim projektom v prihodnje in da se bo njihova ekipa razširila.

oš-cankova, erasmus-+
Osebni arhiv
Lea Skrivanek na OŠ Cankova poučuje nemški jezik. Tudi sama se udeležuje mednarodnih usposabljanj.


Razbiti monotonost

Monika Hajdinjak, profesorica zgodovine in geografije, se je v okviru projekta že udeležila izobraževanja z naslovom Spoprijemanje z vedenjskimi težavami – nedisciplino, rasizmom in nasiljem v razredu, ki je potekalo od 15. do 21. julija letos na Cipru. Kot pove, je vključevalo širok spekter pridobitve kompetenc, med drugim pa ponujalo tudi avtentično spoznavanje Cipra in njegove bogate zgodovine, predvsem mesta Limassol z okolico. »Kot učiteljica geografije, zgodovine ter domovinske in državljanske kulture in etike se želim z dodatnim izobraževanjem dokazati tudi na področju pridobivanja osebnostne in družbene kompetence ter kompetence kulturne zavesti. Izbrala sem Ciper, saj rada raziskujem tuje države in njihove kulture. Drug razlog pa je spoprijemanje z vedenjskimi težavami v šoli. Kot učiteljica želim, da bi bil pouk učencem zanimiv, da bi bili motivirani za delo in da bi imeli vsi možnost aktivno sodelovati ter soustvarjati pouk, vendar to žal mnogokrat ni mogoče, saj ga prekinjajo vedenjsko moteči učenci.« Na izbranem izobraževanju so se udeleženci seznanili s teoretičnimi izhodišči vedenjskih težav, hkrati pa so bile dejavnosti zasnovane tako, da so si udeleženci izmenjevali ideje in praktične primere, povezane z obravnavano temo, ves čas strokovnega izobraževanja. »Pogovarjali smo se o vedenjskih težavah, s katerimi se v razredu srečujemo, oziroma predvsem o tem, kako organizirati pouk, da bo vsem učencem pester in zanimiv in ga vedenjsko problematični učenci ne bi vseskozi motili.«

oš-cankova, erasmus-+
Osebni arhiv
Monika Hajdinjak si je v času usposabljanja na Cipru nabrala številne izkušnje in znanja, tudi konkretno na svojem profesionalnem področju. Fotografija je z ogleda arheološkega muzeja v Limassolu.


Udeleženci so bili iz šestih držav – Cipra, Slovenije, Španije, Avstrije, Madžarske in Romunije. Ugotovili so, da so vedenjski vzorci in težave v vseh državah enaki. »Iz usposabljanja lahko povzamem, da je učitelj odgovoren za to, da v razredu ni vedenjskih težav, in to mora doseči tudi s tem, da je pouk zanimiv, tudi tako, da prekine učno uro z neko drugo aktivnostjo.« Za pojav vedenjskih težav so, doda, soodgovorni vsi na šoli. »V primeru ponavljajočih se kršitev bi se moralo z oblikovanjem timskih skupin učiteljev spremljati izstopajoče neprimerno vedenje učencev. Učenci s svojim vedenjem kličejo na pomoč. Učitelji in drugi zaposleni na šoli jih moramo slišati, zato moramo ustrezno obravnavati vsa neprimerna vedenja. Pri delu v razredih že opažam vidne pozitivne učinke uporabljenih strategij, saj nekateri pristopi resnično delujejo. Vključujem na primer več gibanja z različnimi kratkotrajnimi aktivnostmi, na primer v krogu, ob vrvici na tleh, ob pogledu skozi okno in podobno. Učenci resnično potrebujejo gibanje, in če jih zamotiš z neko aktivnostjo, tudi če je dolga samo dve minuti, že razbiješ monotonost,« pove Hajdinjakova. »Dejstvo je, da klasični načini poučevanja danes ne vzdržijo več. Otroci se spreminjajo in tako se mora tudi način poučevanja spreminjati,« doda Ismajlovič.