Ne obračam se veliko nazaj, da ne bi preteklost preveč vplivala na sedanjost. Prihodnosti puščam prosto pot, kar mi življenje nameni, bo prej ali slej potrkalo na moja vrata. Živim tukaj in zdaj. Moj zdajšnji trenutek je definirala preteklost in tukaj se njeno delo konča. Preteklost je skrinja spominov, ki kot ognjenik tlijo in občasno pošljejo na površje spomine, ki me prežamejo z različnimi čustvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Kljub temu sem se danes ustavila za trenutek in se obrnila. Zavestno sem preteklosti namenila prostor v sedanjosti. In vse, kar je ognjenik preteklosti prinesel na površje, je imelo isti epilog: Vse fizično pustimo tukaj. Dvignite pogled s tega papirja in se ozrite okoli. Kaj vidite? Materialne dobrine? Ljudi? Naravo? Vam pomembne dobrine? Vam ljube ljudi? Če povzamem, vidite fizični svet, na katerega ste bolj ali manj čustveno navezani.
Tudi naše telo je snov, ki enkrat premine, a za sabo pustimo spomine, nefizično zapuščino preteklosti. S svojim fizičnim obstojem ustvarjamo mozaike spominov med ljudmi, do katerih seže naš domet. Vsak dan je nova priložnost za ustvarjanje jedra spominov pri soljudeh. Ste srečni, če pogledate v leto 2019, z jedrom spominov, ki ga imajo drugi ob misli na vas? Vam je ob realnosti lastnega odnosa do drugih toplo? Dajete prednost stvarem, ki so zares pomembne? Živite in delate po načelu »zob za zob« ali »kot bi želeli, da drugi z vami«? Se zavedate razlike med »žal mi je« in »oprosti«? Na kup nametana vprašanja se zdijo klišejska, a v ozadju malenkosti ustvarijo veliko razliko med takimi in drugačnimi.
Martin Luther King je dejal, da se življenje konča z dnem, ko nehamo govoriti o stvareh, ki so zares pomembne. S tem ni mislil na denar ali potrošništvo. Vsak kdaj poboža potrošnika v sebi in s tem ni popolnoma nič narobe. Pa vendar, kaj so stvari, ki so vam pomembne? Kaj je tisto, kar vas navdaja z radostjo? Zame je zares pomembno tisto, kar smo sposobni narediti za druge, ne da bi pričakovali kako osebno korist. Zame je pomembno negovati primerne odnose z vsemi, ki mi prečkajo pot, pa naj bo to zgolj preprost pozdrav ali nasmeh. Zame je pomembno negovati okolje, ki nam je bilo dano v uporabo. Zame je pomembno verjeti in sprejeti, da obstaja veliko več od zgolj fizičnega obstoja. Zame je pomembno ustvarjati jedro spominov, ki bo nekoč nekomu, ko bo pogledal v vzvratno ogledalo, pričaralo nasmeh na obraz. Jedro spominov, ki bo nekomu na površje potisnilo lepe misli, čeprav mnogo vrst občutij. Jedro spominov kot zavedanje, da smo veliko več, kot zmore oko videti in um doumeti.
Vsak trenutek vsakega dne se vedno znova odločamo o svojih reakcijah na dražljaje iz okolja. Vsak trenutek se odločamo, ali bomo dali trenutku pozornost ali pa bomo pustili življenje mimo in s tem tudi priložnosti za ustvarjanje neminljivega. Vsak zdajšnji trenutek je enkratna in neponovljiva priložnost, da ga ponesemo v večnost. Naša izbira je, kako obarvamo sleherni moment, od te izbire pa je odvisno, kako si nas bodo zapomnili drugi.
A na koncu sem sedla ob strani in v prostoru so zadonele Spominčice. Brez besed sta dve duši povedali toliko neizrečenega. In eden najlepših trenutkov je zaklenil jedro spominov, shranjeno v varnem zavetju brezčasnosti.