vestnik

(KOLUMNA) Brown proti Golobu

Damjana Nemeš, 6. 2. 2022
RTVSLO, Sašo Štih
Prvo serijo Jezero, posneto po še eni Golobovi knjižni uspešnici, smo lahko v šestih delih spremljali že lani, ravno ta knjiga pa je bila njegova prva kriminalka, ki ga je izstrelila med najbolj prepoznavne slovenske pisce.
Popularno

Ljudje, ki niso knjižni molji, si bodo tudi v prihodnje raje ogledali serije in filme ter sprejeli tisto, kar jim bodo ponudili režiserji in scenaristi.

Na televizijskem programu Fox se je v sredo pred dvema tednoma začela predvajati nova desetdelna serija Dan Brown: Izgubljeni simbol, posneta po istoimenskem romanu, ki ga je ameriški pisatelj Dan Brown napisal leta 2009. Gre za tretjo od petih knjig, v katerih spremljamo dogodivščine strokovnjaka za simbole s Harvarda Roberta Langdona, preostale so Angeli in demoni, Da Vincijeva šifra, Inferno in Izvor. Brown je napisal še romana Ledena prevara in Digitalna trdnjava. Po treh njegovih knjigah so bili posneti tudi filmi, v katerih je glavno vlogo odigral Tom Hanks, omenjeno mini serijo, ki je bila že lani izvirno predvajana na platformi Peacock družbe NBCUniversal, pa sta ustvarila Dan Dworkin in Jay Beattie. Glavnega lika zgodbe v seriji ni upodobil Hanks, ampak je priložnost dobil avstralsko-ameriški igralec Ashley Zukerman.
Roman Izgubljeni simbol na kar 509 straneh opisuje zgolj dvanajst ur trajajočo zgodbo in njene zaplete, ki jih mora Langdon reševati, avtor pa nas v zgodbi vrne na začetek Langdonove kariere profesorja. Začetek zgodbe, ki temelji na odkrivanju dolgo časa skritih prostozidarskih skrivnosti, ponazarja odrezana človeška dlan z različnimi vtetoviranimi simboli, ti pa vodijo do naslednjih ugank, ki na koncu glavnega protagonista privedejo do vseh rešitev. Znano je, da se Brown, ki je tudi pevec in pisec glasbenih besedil, zanima za kode, šifrirne ključe, kriptologijo in simbole, ki jih poleg zgodovine in umetnosti redno spremljamo v njegovih knjigah.
Vse naštete knjige ameriškega pisatelja sem od prve do zadnje strani prebrala že pred leti, ob tem so me nekatere pritegnile bolj in sem jih dobesedno požirala, v nekaterih pa je z zgodbami, zapleti in zasuki preveč dolgovezil in sem se ob branju začela kar malce dolgočasiti. Kasneje sem si večkrat ogledala tudi filme, ki so jih posneli po knjižnih uspešnicah Da Vincijeva šifra, Angeli in demoni ter Inferno, vendar so me že od nekdaj knjige prepričale veliko bolj kot filmi ali serije. Kljub avtorjevim sugestijam in rdeči niti celotne zgodbe puščajo knjige bralcu veliko več domišljije pri ustvarjanju podobe glavnih likov, krajev in dogodkov. Zapisanih je tudi več podrobnosti in dialogov, zato je težko zgodbo iz knjige, ki se vije na tristotih ali več straneh, tako kakovostno strniti v nekaj ur trajajoči film ali serijo z nekaj deli.
Če smo že pri serijah, omenimo, da se je minulo nedeljo na Televiziji Slovenija iztekla slovenska tridelna serija Leninov park, ki je bila prav tako posneta po istoimenski knjižni uspešnici slovenskega pisatelja Tadeja Goloba. Po podatkih, ki so jih objavili pri RTV Slovenija, je serija dosegla odlično gledanost, v povprečju je pred male zaslone privabila 13 odstotkov oziroma nekaj več kot 249 tisoč gledalcev, kar je 26-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Prvo serijo Jezero, posneto po še eni Golobovi knjižni uspešnici, smo lahko v šestih delih spremljali že lani, ravno ta knjiga pa je bila njegova prva kriminalka, ki ga je izstrelila med najbolj prepoznavne slovenske pisce. Ker rada prebiram knjige, sem prebrala tudi nekaj drugih Golobovih knjig, že omenjeni Jezero in Leninov park, zadnja njegova, ki sem jo prebrala, je bila Virus, pred tem Nespodobni odvetnik: biografija Petra Čeferina, izposodila sem si tudi Dolino rož, ki pa je nisem prebrala do konca. Tudi po tej knjigi je bila posneta mini serija, prvi del bomo lahko na televiziji spremljali že to nedeljo.
V štirih od naštetih Golobovih knjig spremljamo višjega kriminalističnega inšpektorja Policijske uprave Ljubljana Tarasa Birso, po napeti zgodbi in slogu pisanja jih je mogoče postaviti ob bok nadvse uspešnim in napetim skandinavskim kriminalkam. Goloba lahko postavimo tudi ob bok Brownu in njegovim knjigam z Robertom Langdonom v glavni vlogi. Čeprav si sloga pisanja slovenskega in ameriškega pisatelja nista podobna, prav tako njuna glavna lika prihajata iz različnih poklicnih sfer, avtorja izpostavljata posameznika, ki s svojim znanjem, izkušnjami in strokovnostjo rešita še tako zapletene in nenavadne primere, pri tem pa se tudi sama velikokrat znajdeta v nevarnosti ali se spopadata z notranjimi demoni.  
Ljudje, ki niso knjižni molji, si bodo tudi v prihodnje raje ogledali serije in filme ter sprejeli tisto, kar jim bodo ponudili režiserji in scenaristi. Sama pa bom še naprej raje prebirala knjige, čeprav priznam, da tokrat kar pričakujem predvajanje serije Dolina rož, ki me bo morda le prepričala, da bom še enkrat vzela v roke knjigo in jo prebrala do konca. Čeprav po ogledu serije ne bo več nobene skrivnosti in napetosti. 

***null***