vestnik

(KOLUMNA) Na pomoč, ubili nas bodo!

Tomo Köleš, 23. 10. 2019
Arhiv Svet24
Fotografija je simbolična.
Popularno

Na pomoč. Naj mi kdo pomaga. Kdor koli. Še malo, pa bodo prišli tudi do mene. Vem, da nisem ravno v prvih vrstah v njihovih očeh, ampak prej ali slej jim bom tudi jaz padel v oko. To je jasno kot beli dan.

Kajti gonja je rasla iz tedna v teden. In bo kmalu zajela celotno območje. Brez pomena se je na drugi strani dvigal glas civilne javnosti in društev za zaščito in dobrobit živali. Kdo pa ga upošteva? Zakaj sploh dvigate svoj javkajoči glas, uboge pare. Ko se vlada enkrat odloči, je stvar končana. Gotovo. Finito. Ende. Vege (hvala, Gustav). Ad acta. Vlada ne posluša malega človeka. Nikoli ga ni. Zato se sprijaznite in sprejmite usodo. Tako kot jo bom jaz, če mi ne bo nihče pomagal. Saj bi se kam skril, ampak ne vem več, kam. V gozd?! To bi bil samomor. Tam bom prvi na tapeti. Oziroma na muhi, če sem bolj natančen.

Ampak volk si je za to gonjo, ki so jo sprožili proti njemu, sam kriv. Kaj pa išče tam, kjer ga ni treba? Vsakdo ve, da se je pojavil šele v zadnjih sto letih, medtem ko je človek tu že od pamtiveka. Človek je imel že od prvih stoletij hiše in ceste na podeželju in pri gozdovih, saj so nas učili, da so te naredili že Rimljani. In zdaj se naenkrat tu pojavi volk. Kaj pa iščeš tu, nebodigatreba?!

Seveda vsak ve, da je volk rastlinojed, da se prehranjuje z listi in koreninami, skorajda bi mu že lahko rekli, da je živalski vegan. Zdaj pa kar naenkrat trga meso in napada uboge ovčice, ki se mi tudi smilijo. Kaj so one krive, če jim je kmet naredil pašnike vse globlje in globlje v gozdu, ki ga je prej sam izsekal. To je njihovo ozemlje, ki so si ga pridobile. Tako kot je npr. Izrael prišel v Palestino in si pridobil ozemlje, ker pač piše v Svetem pismu, da je bilo to v pradavnini njihovo (sicer mi po tem ni bilo nikoli jasno, zakaj si nismo Slovenci doslej že ponovno pridobili ozemlja v Trstu, Celovcu, Monoštru, na Jesenicah …).

Kaj pa iščeš tu? Svojo pravo naravo si pokazal že nekdaj, ko si požrl Rdečo kapico.

Naj vas ne prevara statistika, da zdrav volk že najmanj petdeset let ni napadel človeka ne v Evropi ne v Ameriki. Na skrivaj je že nekdaj požrl Rdečo kapico in pokazal svojo pravo naravo, ti grdoba. Zato se lahko upravičeno bojimo za šolarčke, kot so nas poučili na televiziji, da jih bo volk pogoltnil z njihovo torbo vred, ne glede na to, da je težka in nabasana z nujnimi šolskimi potrebščinami.

Zato, ti premeteni volk, nikar ne bodi začuden, da si bil in si predviden za odstrel. In vsi tisti, ki imajo kakršno koli zvezo s tabo. Zame se ve, da sem bil nekoč velik navijač Rome, katere ekipo tvorijo »sinovi volkulje«, tako se pač pravi igralcem kluba in tudi njihovim navijačem. Zato zame najverjetneje ni več rešitve. Nedavno sem že mislil, da je prišla zadnja ura, ko sem bil na tekmi lige Evropa v Gradcu, kjer je ravno igrala Roma, saj je na stadionu močno počilo. Pomislil sem, da je konec, da so slovenski lovci, drugače veliki ljubitelji narave, izjemoma prišli na tekmo, da odstranijo vse sinove volkulje. Ampak ne, to je bila samo navijaška petarda. Tako sem se lahko še za nekaj časa oddahnil. Hvala Kurzu, da je na meje postavil policiste in vojake, ki tako varujejo njegovo brezhibno državo pred vdorom morebitnih zavojevalcev.

Vendar vem, da je bila to samo odložitev neizogibnega. Saj mi tako ne bo nihče pomagal, ker bi s tem samo naredil uslugo – sicer nenamernemu – soudeležencu zločina. Tako pač je. Nekdo mora plačati. In prej ali slej bom to jaz.    

Ampak še bolj kot se smilim samemu sebi, se mi smili maček, ki v zadnjih tednih hodi k naši hiši jest. Ker je velik, močan in ima gosto dlako, smo ga poimenovali Sivi volk. Sedaj bo ravno zaradi tega nastradal. Razen če … Razen če ga ne preimenujemo v Sivi medved. Tako je. Takrat bo varen. V Sloveniji pa imajo vendar vsi radi medvede.