Končal je nižjo glasbeno šolo v Murski Soboti, šolanje pa nadaljuje na srednji glasbeni šoli v Varaždinu pri profesorju in pianistu Predragu Šantku. Njegov repertoar obsega skladbe skladateljev iz različnih obdobij, v program za koncert na gradu pri Gradu na Goričkem pa je uvrstil dela Rameaua, Bacha, Rautavaare, Chopina, Schuberta, Ravela in Rahmaninova. »Izbrali smo nekaj zahtevnejših skladb po mojem izboru, nekaj pa za glasbene sladokusce,« pravi mladi pianist, ki se je mesece pripravljal za ta nastop.
»Ni običajno, da se tako mlad glasbenik predstavi z velikim koncertom, kot ga bo imel Leonard,« pravi njegov profesor Šantek, ki vsa leta spremlja njegov napredek. »Odkar delam z mladimi glasbeniki, sem imel nekaj takih talentov, ampak da nekdo pripravi tako obsežen in zahteven solistični koncert po končanem 1. letniku srednje šole, pa je res izjemno.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura je bila na tekmi s Koprom oškodovana. V prvi ligi se sodniki ne smejo učiti, ampak morajo soditi najboljši, je jasen Skomina
Tako kot vsak ponedeljek po aktualnem krogu v Prvi ligi Telemach, so tudi sinoči v oddaji Pod prečko analizirali nekatere sodniške odločitve. Nekdanji sodnik Damir Skomina se je v rubriki Sodniški kotiček dotaknil tudi dogajanja v Fazaneriji, na tekmi med Muro in Koprom.
Tisto, kar loči povprečnega glasbenika od vrhunskega, je visok nivo lastne interpretacije. Tako se pokažeta pravi talent in trdo delo, ki je prav tako pomembno. Občinstva ne zanima le tehnično dovršena izvedba, tako glasbo se posluša z vsem bitjem. Če ob izvedbi ni zaznati eteričnosti in poslušalcev zvočna atmosfera ne prevzame, je lahko še tako tehnično dovršen koncert dolgočasen. »To, kar odlikuje Leonarda pri izvedbah, je njegova izvajalska iskrenost. Glede na njegovo mladost je želja, da v interpretacijo vnese svoj emocionalni potencial, izjemna,« pravi Šantek.
Predrag Šantek, njegov mentor: "Odkar delam z mladimi glasbeniki, sem imel nekaj takih talentov, ampak da nekdo pripravi tako obsežen in zahteven solistični koncert po končanem 1. letniku srednje šole, pa je res izjemno."
Z glasbo moraš živeti
O tem, kako čuti glasbo, Leonard pravi: »Glasba je moj način življenja, je moja prioriteta. Vem, če želiš biti spojen z glasbo, moraš z njo živeti, ne moreš delati kar nekaj na pol. Do glasbe imaš odgovornost, spoštovanje in hkrati toliko sproščen odnos, da se začuti dobra energija.« Na vprašanje, kako se loteva notnih zapisov, da bi skladbe zvenele, kot si želi, v smehu odgovori: »Saj ne zvenijo vedno tako, kot si želim.« Da bi to dosegel, Leonard zelo veliko vadi, raziskuje glasbo, njene zvoke in tišino, se posveča vsakemu taktu posebej, prehodom, preizkuša in razmišlja, kako bi lahko iz not izvabil najboljšo zvočno barvo.
Včasih za inspiracijo na youtubu posluša kakšno skladbo v interpretaciji svetovno priznanega izvajalca. »Ne za to, da bi vplivali name, ker želim pri svoji izvedbi ohraniti avtentičnost in svojo interpretacijo. So mi pa najbolj všeč Horowitz, Rahmaninov, Trifonov, Sofronitsky, Malofeev, Sokolov, Cziffra, Pogorelić …« pove. »Če živiš za glasbo, ne potrebuješ posebne inspiracije ali navdiha od drugih, to imaš in moraš najti v sebi,« poudari. Leonard več energije vlaga v interpretacijo glasbe drugih skladateljev, saj meni, da za skladanje potrebuješ izkušnje, znanje in tudi osebnostno zrelost. Že od malega pa zelo rad improvizira, raziskuje harmonije in ritme ter ustvarja lastne zvočne domislice. O navdušenosti nad klasično glasbo pravi: »Popularne glasbe ni treba poslušati, ker jo slišiš. Klasično pa je treba dobro poslušati, da bi jo razumel.«
»Popularne glasbe ni treba poslušati, ker jo slišiš. Klasiko pa je treba dobro poslušati, da bi jo razumel.«
V interpretacijo daje svoja čustva
Odkar se je Leonard pri šestih letih začel na GŠ Murska Sobota učiti igranja na klavir, je njegov profesor Predrag Šantek. Med njima se je hitro ustvarila dobra energija, kar je nujno za kakovostno in uspešno delo. Leonard je že v tretjem razredu povedal mami: »Kamor bo šel moj profesor klavirja, tja bom šel jaz. Hočem z njim delati tudi, ko bom starejši.« Njegova napoved se je uresničila, saj šolanje nadaljuje na varaždinski šoli pri istem profesorju. Med seboj se tudi veliko pogovarjata, in to ne samo o glasbi. »Z mladimi imam bolj oseben, iskren pristop, kar je za poustvarjanje v umetnosti nujno. Samo če imaš do otroka pristen odnos, ga lahko bolje spoznaš, zaznaš, ko mu kaj ne gre, da ima vzpone in padce, da ga je kdaj treba spodbujati. Samo če se otrok dobro in varno počuti, če je sproščen, lahko pokaže, kaj zna, in lahko v interpretaciji deli tudi svoje emocije,« pravi Šantek.
Leonard je imel kot otrok različne interese, med drugim je bil tudi uspešen športnik, kot šahist pa se je zelo uspešno udeleževal svetovnega prvenstva v šahu. V nekem trenutku se je moral odločiti, šah ali glasba, in izbral je glasbo. »Ampak šah je zame večen,« doda. Ob igranju šaha ga je najbolj privlačila Bachova glasba, ki jo odlikuje urejenost, kjer ni ničesar preveč ali premalo. Poleg tega da igra klavir, se uči še kontrabas pri profesorju Sašu Špoljarju, ob priložnosti pa zaigra še na bobne ali kitaro.
Leonard Kobal je v vseh letih šolanja prejel kar nekaj prvih in drugih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega obiskuje tudi masterclass, pri profesorju in pianistu zagrebške akademije Hariju Gusku ter pianistu in profesorju državne moskovske akademije Vasiliju Ščerbakovu. »S profesorjem Šantkom odlično sodelujeva, ob delu z drugimi, izkušenimi mojstri pa dobiš drugačen, zrelejši vpogled v interpretacijske skrivnosti, osvežitev in pogum za delo,« poudari Leonard.
