vestnik

Največje povpraševanje po konopljini hiši ali »komiški iži«

Damjana Nemeš, 13. 4. 2020
Damjana Nemeš
Zidovi konopljine hiše so napolnjeni s konopljinim pezdirjem, obdana pa je s trstiko.
Popularno

Obnovili so dve hiši ter zgradili novo iz naravnih materialov. Ko pravijo, želijo v turističnem naselju Goričke iže gostu ponuditi danosti naše pokrajine.

Pred dobrimi tremi leti se je začela zgodba turističnega naselja Goričke iže v Križevcih. Takrat je Nataša Gerič Pal, direktorica podjetja Evitel, pod okriljem katerega omenjeno naselje dobiva končno podobo, kupila parcelo na Goričkem. Na njej so stali hiša in opuščen hlev ter star skedenj, vse tri zgradbe so bile potrebne obnove. »Zgradbe obdaja neokrnjena narava, izolirane so od druge arhitekture in so prava oaza prekmurskih hiš v tem delu pokrajine. Ob nakupu parcele se mi je porodila ideja o razvoju turizma, hkrati sem si zadala nalogo, da bom poskrbela za ohranjanje kulturne dediščine. V današnjem času, ko smo v nenehni naglici in stresu, potrebujemo tovrsten oddih, da se vračamo k naravi in tam najdemo tudi sebe,« je povedala Gerič Palova. Prvotno so se lotili prenove obeh zgradb, ki sta na parceli že bili, kasneje so postavili še hišo iz naravnih materialov ter začeli obnavljati skedenj. Iz zgradb, ki so bile v slabem stanju, je nastalo apartmajsko naselje, v katerem lahko prespi osemnajst oseb.

goričke-iže, resort, križevci, nataša-gerič-pal
Damjana Nemeš
Nataša Gerič Pal pri cimprani hiši.

Cimprana in velbana hiša

Najprej so se lotili dela na cimprani oziroma prekmurski hiši. Kot je povedala sogovornica, so streho prekrili s trstiko, ki so jo naročili na Madžarskem. »Za obnovo hiše na tradicionalen način je poskrbelo gradbeno podjetje Durič, za strešno kritino pa podjetje Hermanbau.« Ob prenovi so v hišo vgradili talno gretje, saj morajo po besedah lastnice določenim standardom bivanja vseeno slediti. Ker pa so želeli v čim večji meri obdržati mikroklimo v prostorih hiše, so ohranili velikost oken ter notranje pohištvo. Pri obnovi so uporabljali le ilovico, glino, slamo, trstiko in les. »V hiši, ki ji pravimo tudi prekmurska oziroma indašnja iža, smo ohranili lončeno peč, s katero skrbimo za dodatno ogrevanje kopalnice, dnevne sobe in kuhinje, ki so dobile nekoliko drugačno arhitekturno postavitev od prvotne,« pove sogovornica. Druga zgradba na parceli, opuščeni hlev, je bila že zidana z opeko. Temu primerno so tudi zidovi debeli več kot pol metra. »Tej zgradbi, ki smo jo preuredili v hišo, smo želeli dodati pridih modernosti. Če cimprana hiša predstavlja preteklost, je ta hiša, ki smo jo poimenovali velbana, pridih sedanjosti,« je pojasnila sogovornica. Hiša ima večja okna, ki vanjo spuščajo dovolj svetlobe. Obnovili so vodovod in zračenje ter dodali talno gretje, postavili pa so krušno peč, ki je namenjena tako peki kruha kot ogrevanju prostorov. »Z velbanimi oziroma obokanimi stropi smo ohranili prvine nekdanje gradnje.« V hiši bodo v kratkem preuredili tudi podstrešje, kjer se bo lahko družila večja skupina ljudi. Ob hiši so zgradili klasičen plavalni bazen, ki ima možnost ogrevanja vode. Na ta način želijo podaljšati kopalno sezono od zgodnje pomladi do pozne jeseni. »V naselju smo želeli ustvariti pridih velnesa ter tako popestriti apartmajsko ponudbo, zato smo iz Radgonskih goric prepeljali velik hrastov sod, ki je bil prvotno namenjen hrambi vina. Preuredili smo ga v finsko savno in ga postavili za cimprano hišo. Obiskovalce tako poleg vonja iglavcev v tej savni pozdravi še vonj hrasta, kar je zagotovo neke vrste aromaterapija,« je razložila Gerič Palova. Dodala je, da so v bližini finske savne postavili še masažni bazen, ki tako zaokroža ponudbo velnes storitev.  

goričke-iže, resort, križevci, nataša-gerič-pal
Osebni arhiv
Ob nakupu parcel so se najprej lotili prenove cimprane in velbane hiše, ki je bila prvotno hlev.

Zgradili so ognjevarno hišo

»Med prenovo hiš se je rodila ideja za konopljino hišo,« je povedala sogovornica. Hiša, ki so jo poimenovali komiška iža kot sestavljanko besed konoplja, miška in hiša, ima leseno ogrodje, ki stoji na betonski podlagi. Zidove so vsak dan polnili s konopljinim pezdirjem, celotna hiša pa je obdana in izolirana s trstiko. »Konoplja omogoča idealno vlažnost vse leto. Prav tako je v povezavi z apnom negorljiv material, zato se lahko pohvalimo, da imamo tudi ognjevarno hišo,« je pojasnila Gerič Palova. V hiši je talno gretje, okna so troslojna, tla pa so ustvarili iz narezanih opečnatih tlakovcev. Tudi notranja oprema je večinoma iz naravnih materialov, za ogrevanje pa uporabljajo toplotno črpalko. »Res skušamo biti čim bolj samooskrbni in naravi prijazni.« Možnosti, kako graditi hiše iz naravnih materialov, je Gerič Palova, ki je po izobrazbi geologinja, spremljala že prej. Konoplja jo je že od nekdaj navduševala, ker ne obremenjuje okolja. »Tukaj na Goričkem smo izvedli pilotni projekt, ki smo ga želeli nadgrajevati in razvijati tudi drugod, vendar je slovenska zakonodaja še malce neprijazna do alternativnih načinov gradenj.« Največ gostov, ki že prihajajo v apartmajsko naselje v Križevce, želi bivati v konopljini hiši.

goričke-iže, resort, križevci, nataša-gerič-pal
Damjana Nemeš
V cimprani oziroma indašnji hiši so ohranili staro notranje pohištvo.

Vrt prihodnosti

Naselje Goričke iže, ki ga bodo spet odprli v poletnih mesecih, je v minulih dneh dobilo še star skedenj, ki bo namenjen tako podjetjem kot posameznikom za različne dogodke. Želijo pa urediti še vrt po sistemu akvaponike, po katerem se s pomočjo gojenja rib v akvarijih vzgajajo rastline. Ribe izločajo blato, ki je gnojilo in podlaga za rast rastlin, te pa s svojimi koreninami filtrirajo vodo, v kateri so ribe. »Želimo narediti tudi posebno sobo, v kateri bi si naši obiskovalci lahko ogledali, kako ti sistemi delujejo,« je še pojasnila sogovornica. »Gosta želimo prepričati, da doživi širino naše pokrajine. Tudi svetujemo jim, katere naravne in turistične znamenitosti naj obišče ter h komu naj se odpravijo na pristno kulinarično doživetje,« je še dodala Nataša Gerič Pal.