Na enem od gričev v Nunski Grabi stojita počitniški hiši oziroma zidanici Marijan in Boris. Privabljata goste, ki želijo počitnice preživeti v naravnem okolju, brez hrupa in gneče. Zanju skrbi Sebastian Rudolf, ki je starejši počitniški hiši vdihnil prijetno turistično zgodbo. »Videl sem dobro poslovno priložnost in uredil dve hiški. V eni lahko sprejmem šest, v drugi sedem gostov. Rad skrbim za to, da se počutijo domače in da svoj dopust maksimalno izkoristijo,« pripoveduje in doda, da vsi kot največji atribut navedejo mirno lokacijo. Obe hiši sta obdani z nasadi vinogradov, tik ob njiju je vrt, kjer si lahko naberejo zelenjavo, v kletnih prostorih je urejena butična vinska klet, zunaj pa so naložena še polena, s katerimi si lahko v jedilnici zakurijo v krušni peči in kaj spečejo. »Rdeča nit je ohranjanje tradicije, zato sem tudi pustil krušno peč in omogočam samooskrbo. Seveda pa kakšno stvar tudi kombiniram z novejšim,« doda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Posnet je bil film o žrtvah rasnega eksperimenta Lebensborn. Zgodbo poznajo redki
V svojem filmu Maja Weiss razkrije usode štirih ugrabljenih otrok. Opozarja tudi na grozote, ki se danes dogajajo v Ukrajini.
V Počitniški hiši Podhamer, kakor je skupno ime obeh apartmajev, prihajajo predvsem tuji gostje iz različnih delov sveta. »V času turističnih bonov smo imeli tudi slovenske turiste, sedaj pa se je tehtnica spet močno prevesila na stran tujih gostov.« Uživajo lahko v prelepem razgledu, naokrog so vinogradi, na eni strani pogled seže do lendavskega Vinariuma, na drugi do Madžerkinega brega na sosednjem Hrvaškem, kjer so nedavno odprli razgledni stolp. Lokacija pa je povezana s številnimi anekdotami. Kot pojasni sogovornik, navigacija goste še vedno vodi po cesti, ki je že kakšno desetletje ni. »Enkrat so turisti prišli podnevi, se zvečer odpravili na večerjo, ko so se v temi vračali, so vklopili navigacijo, ki jih je vodila po gozdni poti. Cesta je bila vedno ožja, ob strani vedno globlji jarek in zapeljali so vanj. Na srečo je bilo z vsemi vse v redu, le avtomobil je bilo treba dvigniti iz jarka,« se spominja Rudolf.
Skupno ime zidanic Počitniška hiša Podhamer je povezano z zgodovino. »Ker sem radoveden, sem etnologa in filozofa Mirana Puconjo vprašal, ali ve, od kod izhaja ime. Povedal mi je, da so v preteklosti tu imeli Madžari utrdbo, ki so jo imenovali kamra. Podhamer pa je na neki način izpeljanka iz tega,« sklene.
Tudi velnes
Sam se je med ukvarjanjem s turizmom marsikaj naučil. »Pred kakšnim desetletjem je bilo gostom pomembno le, da prespijo in da je prijetno, danes pa je treba vključevati tudi dodatne aktivnosti,« pove lastnik. Ravno zato sodeluje z drugimi ponudniki. »Način razmišljanja, da se na druge gleda kot na konkurente, bo počasi moral postati zgodovina. Od tega ne bo nobenega razvoja in v tem ni prihodnosti,« poudari. Z drugimi sodeluje pri izposoji koles, raftingu, džip safariju, jahanju ... »Gre za doživetja. Če gostje izberejo safari, pride prijatelj z džipom ponje, vozijo se po terasastih vinogradih in gredo do vinskih kleti Jeruzalema. Tam sledijo degustacije in pozneje še večerja. Gostje iz Finske, ki so bili pri meni že večkrat, so dejali, da pridejo enkrat izključno za to, da ponovno doživijo safari,« zadovoljno pove. Pred dvema letoma so ponudbo obogatili še z velnesom. Ker imajo vsi turisti radi svoj mir in intimo, se gostje velnesa in hišk ne srečujejo. »Ko je turistična sezona, zunanjih gostov za velnes ne sprejemamo, da se oboji ne bi počutili nelagodno,« pove in doda, da so v velnesu na voljo štiri različne ponudbe, zainteresirani lahko denimo izbirajo med dodano vinsko kapljico, sokovi lokalnega pridelovalca ali kanapeji z okoliškimi jedmi.
