Kdaj in kako vas je pot zanesla v Latvijo?
Septembra 2018 sem se iz Ljubljane, kjer sem živela in študirala zadnjih sedem let, vrnila nazaj v rodno Prekmurje. Pomanjkanje motivacije za dokončanje študijskih zadev v danem roku me je prisililo, da se vsaj začasno preselim nazaj domov. Manjkala mi je le magistrska naloga, ki sem jo sicer takrat že pisala, ampak tako obsežno delo zahteva precej časa. Življenje se mi je po vrnitvi precej obrnilo na glavo. Prijavila sem se na Zavod za zaposlovanje in kmalu ugotovila, da moram poskrbeti za svojo prihodnost. Na elektronski naslov sem prejela ponudbo za opravljanje prostovoljnega dela v Latviji in sem razmišljala, kaj storiti. Tekom študijskih let sem opravila veliko ur prostovoljnega dela v različnih organizacijah, zato sem se spraševala, ali ni počasi dovolj tega. Ker pa je v meni vseskozi tlela želja tujini, spoznavanju drugih kultur, narodnosti, jezikov, sem se prijavila na projekt Prostovoljna služba Erasmus+ v Latviji. Povabljena sem bila razgovor preko Skypa ter bila tudi izbrana. Tako sem se v januarju za obdobje šestih mesecev odpravila v mestece Kuldiga, locirano v zahodnem delu Latvije.
Kakšno delo tam opravljate?
Opravljam prostovoljsko službo na Srednji turistični in tehnični šoli.Program evropske prostovoljske službe je financiran s strani Evropske unije, bistvo programa pa je, da opravljaš službo v zameno za brezplačno nastanitev ter stroške prehrano. Prav tako imam povrnjene potne stroške ter mesečno dobivam žepnino. Poslanstvo tega programa je sicer združevanje mladih pri prizadevanju za bolj vključujočo družbo, pomoč najbolj ranljivim osebam in reševanje družbenih izzivov. To pa je tudi odlična izkušnja za mlade, ki se želijo naučiti kaj novega in osebnostno zrasti.
Kakšno je življenje v Latviji v primerjavi z domovino?
Moram priznati, da mi je v začetku predstavljalo velik izziv. Sprememba je bila ogromna, lahko bi rekla, da je življenje tukaj precej bolj grobo, kot sem ga bila vajena. Eden od razlogov je sigurno to, da je to moja prva izkušnja izven državnih meja za daljše časovno obdobje, potem pa so tu še drugačne navade, kultura, jezik, pa tudi vremenske razmere. V Latvijo sem prišla pozimi. Ta letni čas je tu dolg in turoben, to pa se odraža tudi na obrazih ljudi. Na ulicah ne srečaš veliko domačinov, je mirno in spokojno. Na srečo se je to sedaj, ko je prišla pomlad nekoliko spremenilo.Sicer pa je Latvija revnejša država kot Slovenija. Plače so v povprečju precej nižje, se pa s slovenskimi lahko primerjajo recimo najemnine za stanovanja in cene hrane ter oblačil. Kot socialna delavka si večkrat zastavim vprašanje, kako ljudje preživijo iz meseca v mesec. Veliko starejših se tudi ne želi upokojiti, saj z nizkimi pokojninami težko preživijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti voznici zasegli moped
Voznik avtomobila trčil v kolesarja
Kako bi opisali karakter Latvijcev?
Ljudje tukaj so veliko bolj umirjeni. Nihče ne zažene vika in krika, če mora deset minut čakati na pošti ali na blagajni. Niso v nenehni naglici, so bolj zadržani in tihi, težko je tudi vzpostaviti prijateljske vezi z njimi. Se pa sčasoma navadijo nate in ti namenijo več pozornosti in izkažejo gostoljubje. Zagotovo pa nisotako gostoljubni, kot smo to navajeni v Prekmurju. Ali pa tega samo ne pokažejo.
Kakšen jezik pa je latvijščina? Stese ga že kaj naučili?
Moram priznati, da mi jezik dela kar precej težav. Latvijščino bi težko primerjala z ostalimi evropskimi jeziki. Do sedaj sem usvojila nekaj vljudnostnih fraz, pa tudi kakšne krajše besede, ostalo pa mi zaenkrat predstavlja (pre)velik izziv. Sama za sporazumevanje uporabljam angleščino, v kolikor je to mogoče, saj večina domačinov ne govori angleško. Učim pa se tudi osnov ruščine, saj veliko starejšega prebivalstva tukaj še govori ruski jezik.
Kaj vas je najbolj presenetilov baltski državi?
Predvsem to, da so ljudje veliko bolj tradicionalni ter z veseljem in ponosom ohranjajo svojo kulturo, ljudske plese, pesmi ter igre. Ogromno ljudi, ne glede na starost, pleše v folklornih skupinah ali poje v pevskih zborih. Domačini v kulturnih prireditvah zelo uživajo in se jih pogosto udeležujejo. Presenetilo pa me je tudi kavalirstvo moških, ki so zelo vljudni in spoštljivi do žensk. Prav tako sem opazila, da v Latviji ni pretirano zaščitniške in permisivne vzgoje otrok.
V katerih aktivnostih se udejstvujejo domačini ob prostem času?
Pozimi se lokalni prebivalci sproščajo predvsem v savnah, v toplejših mesecih pa množično obiskujejo gozdove. Sproščanje ob poslušanju ptičjega petja in drugih živalskih zvokov je nekakšen njihov hobi. Nasploh pa so Latvijci na naravo zelo ponosni.
Kaj razen družine in prijateljev najbolj pogrešate, ko stezdoma?
Sigurno se ne bi branila pogovorov v slovenskem jeziku. Manjka pa mi tudi razgibanost slovenske pokrajine, saj je Latvija večinoma ravninska dežela brez hribov, gričev in gora. Zato se mi zdi precej monotona.
Torej še niste spoznalidrugihv Latviji živečihSlovencev?
Ne, do zdaj nisem srečala še nobenega.
Ste pa verjetno že doživeli kakšno zanimivo prigodo?
Ljudje tukaj pogosto zamenjujejo Slovenijo in Slovaško. Tako me večkrat povprašajo, ali je glavno mesto Slovenije Bratislava, v čem sta si državi podobni... Zanimiva pa je tudi njihova vozna kultura. Latvijci so zelo umirjeni in strpni vozniki. Ko se približuješ prehodu za pešce vsak voznik ustavi vozilo. Tudi pozimi, ko so ceste poledenele in je to težje storiti.
Odločitve za začasen odhod v tujino verjetno ne obžalujete?
Nikakor. Zame je to dragocena izkušnja, saj lahko krepim in živim svojo dovzetnost za sprejemanje drugačnih kultur. Ta narodna raznovrstnost, ki jo imam tukaj priložnost spoznavati z ostalimi prostovoljci, je res odlična priložnost za krepitev odprtega načina razmišljanja, brez predsodkov.Na šoli, kjer delam, so me dobro sprejeli, nudijo mi pomoč in podporo tudi izven delovnega časa. Tudi z ostalimi prostovoljci, ki prihajajo iz različnih držav, smo se odlično ujeli. Velikokrat se družimo ob večerih na različnih dogodkih.
