Življenje v Aziji je prijetno: "Hong Kong ponuja vse, tu je tudi precej Evropejcev, zaradi tega je tudi ponudba zahodnih stvari velika, v prehrambenih trgovinah najdemo na primer tudi slovensko mleko in vino. Človek se lahko privadi na vse, če je kolikor toliko odprt in strpen do drugih kultur," pojasnjuje.Med tednom je družina razpeta med službo in domom, vikendi pa so namenjeni preživljanju časa z otroci in prijatelji, ki so priseljeni iz vseh koncev sveta. Z možem in hčerkama živijo v stolpnici, in sicer v 50. nadstopju, kar je po mnenjuKüzmove tudi ena izmed razlik v primerjavi z življenjem v Sloveniji. "Doma bi verjetno živeli v hiši na podeželju ali v predmestju. Sicer pa je v primerjavi s slovenskim ritmom, življenje v Hong Kongu hitrejše, daljši je delovni čas, vsepovsod so gneče, tako da si je treba včasih izboriti svoj prostor," razlaga. Lokalni prebivalci so odprti, s tujci nimajo težav: "Sprejetost povsod po svetu je vedno funkcija integracije posameznika, navad posameznega naroda in spoštovanja lokalne kulture ter vere. Delovne vize pa so funkcija izobrazbe in potrebe po določenem kadru. Dokler se človek v tem najde, je dobrodošel povsod."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Imenovanje predsednika okrožnega sodišča: Danes še enkrat o usodi Branka Palatina
Vrhovni sodniki tudi drugič razveljavili odločitev sodnega sveta.
Küzmovi se v domovino vračajo štirikrat na leto. Občasno z obiskom Prekmurja Mirjana združi kakšno službeno pot. Seveda najbolj pogrešajo družino in prijatelje, pa tudi domačo zelenjavo z vrta, barvite sončne zahode ter jedi iz kisle repe in zelja. Mirjana pozna tudi nekaj Slovencev, ki prav tako živijo v Hong Kongu, a zaradi zaposlenosti, velikosti mesta ter razkroljenosti težko ohranjajo redna srečanja. Je pa naša država med Azijci po njenih besedah dobro poznana: "Slovenija je trenutni hit v svetu, še posebej od takrat, ko so jo razglasili za najbolj trajnostno in čisto deželo. Velikokrat se mi zgodi, da srečam ljudi, ki so Slovenijo že obiskali."
Za Hong Kong sicer Mirjana pravi, da je mesto velikih nasprotij. "Most med bogatimi in revnimi je največji v svetovnem merilu. Kosilo recimo variira od dva pa do 2000 evrov na osebo, podobno je s plačami. O povprečni plači nima smisla govoriti, ker se razlike med minimalno in maksimalno plačo preprosto ne da razložiti. Smo pa mi z življenjskim standardom zadovoljni, za delo smo dobro plačani in dokler bo tako, bomo tukaj ostali," pripoveduje sogovornica. Se pa želi, ko bo v starejših letih, vrniti nazaj domov. Zaradi geografskega reliefa pa jo tudi Hong Kong nekoliko spominja na domovino. Veliko je namreč hribov in dodaja, da je hribolazništvo tam nacionalni šport.
"Priložnosti v Hong Kongu ležijo na vsakem koraku, lahko je menjati službo, otroci so vpeti v mednarodni šolski sistem, učijo se dva svetovna jezika hkrati, izpostavljeni smo multikulturnosti. Skratka Hong Kong je svet v malem," našteva pozitivne lastnosti mesta Prekmurka. Ker je tam ob kitajskem uradni jezik tudi angleščina, ni posebne jezikovne bariere. Z jezikom pa je povezana ena izmed Mirjaninih anekdot iz življenja v Hong Kongu: "Taksisti angleščine ravno ne razumejo, in ko smo se preselili, se mi je dvakrat zgodilo, da sem hitela na sestanek. Vozniku se povedala kam želim in on je prikimal. Na koncu pa se je izkazalo, da me je pripeljal na napačno destinacijo in sestanek sem zamudila. Od takrat naprej uporabljam pametni telefon in aplikacijo, ki v kitajščino prevede naslov, na katerega me mora taksist peljati. Dostikrat jih je namreč sram priznati, da ne razumejo. Sem pa dosedaj že dobro spoznala njihovo kulturo in navadno že na začetku ugotovim, kdaj se pretvarjajo."