"V London sem se preselila izključno zaradi podiplomskega študija Filozofije in kritične teorije na CRMEP inštitutu. Zaradi osredotočenosti na študij sem imela občutek, da mi Londona ni uspelo doživeti, zato sem se odločila ostati," je dejala Visenjakova. Trenutno v eni izmed večjih verig čokolade vodi delavnice usposabljanja, sodeluje s festivalom fotografije Fotopub iz Novega mesta, predvsem pa uživa v raznolikosti mesta in ljudi. Na prestolnico in britanski način življenja se je kar hitro privadila, tako kot na tradicionalno hudomušno vreme. "Vedno se mi zdi, da so govorice o deževni Britaniji prenapihnjene. Ravnokar mi skozi okno sije sonce, je pa res, da lahko pričakujem, da bo to trajalo kakšno uro," je opisala čas odgovarjanja na vprašanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na ministrstvu za delo uvedli kadrovske štipendije za socialne delavce
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za letošnje šolsko leto uvajajo kadrovske štipendije za pridobitev izobrazbe socialni delavec na programu druge stopnje. Rok za vložitev vlog je do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca julija. Mesečna štipendija znaša 350 evrov, so sporočili z ministrstva.
London, kot evropska prestolnica kapitala, je po mnenju Beltinčanke kar precej podlegel ideologiji individualizma. "V Sloveniji je povezovanje z ljudmi lažje, večja je vpletenost v skupnost, več je prostega časa, življenje je bolj umirjeno in osredotočeno na vsakodnevne težave," meni. V domovino se vrača nekje na štiri mesece, da obišče družino, prijatelje in se razvaja ob domači hrani. Živi pa v Londonu tudi njena sestrična s partnerjem, dober prijatelj po naključju stanuje čez cesto, rada pa se udeležuje tudi dogodkov slovenske ambasade. "Slovenski jezik več kot vestno negujem, letos sem prebrala ogromno Cankarjevih del, berem novice. Včasih se mi zdi, da sem s kulturnim in političnim dogajanjem seznanjena precej bolj kot marsikdo, ki živi v Sloveniji," pojasnjuje. Sicer pa pravi, da je v Londonu ogromno načinov življenja in ravno ta raznolikost je pogon multikulturnega mesta. "Si pa Londona brez pubov, pit in predvsem ne preveč dobre hrane ne predstavljam," dodaja.
"V Londonu imam najraje možnosti, ki mi jih kraj ponuja. Govorimo o tako velikem mestu, da je nemogoče ostati praznih rok, bodisi pri obiskovanju glasbenih dogodkov bodisi pri povezovanju z ljudmi drugih narodnosti, veroizpovedi. Najraje obiskujem Shoreditch, vendar moram priznati, da predela, ki bi mu lahko rekla domač, še nisem našla," pojasnjuje Mateja. Ob tem dodaja, da življenje v tujini ni postlano z rožicami: "Težko je, na začetku in vmes. Pripravljenost na odpovedovanje v zameno za izkušnje doslej neznanega sveta, je ključnega pomena." Tako kot Visenjakova, nov dom v Londonu najde tudi ogromno drugih državljanov, a sogovornica poudarja, da je ločnico med domačinom in tujcem nemogoče potegniti: "London je multikulturno, odprto mesto, vendar je treba omeniti, da tudi število zločinov iz sovražnosti narašča. Po referendumu so neformalno potrditev za upravičenost svojega delovanja dobili privrženci protimigrantskih politik, vendar se ksenofobija in homofobija izražata precej latentno."
Kako pa "tujci" gledajo na Brexit? "Največji problem je, da tudi odgovorni politiki ne vedo kaj, kdaj, in če se bo karkoli sploh zgodilo. To obdobje negotovosti pušča posledice na cenah hrane, najemnin, tudi na področju zaposlitvenih možnosti. Kaj se bo zgodilo, je trenutno, četudi le dva meseca pred predvidenim Brexitom, nemogoče napovedati." Življenje v tujini pa prinaša tudi nove izkušnje in anekdote. Sogovornica je omenila, da se je v njenem primeru kar hitro izkazalo, da je precej naivna. "Spomnim se, kako sem vsaj eno uro želela pomagati ostareli ženski, nakar se je izkazalo, da je lagala od samega začetka. Tudi moji prijatelji se večkrat ponorčujejo iz moje naivnosti," zaključuje Mateja Visenjak.