»Moja prababica je bila Madžarka, ki je uživala v kulinariki, kuhanju in peki. Upam si trditi, da sem nekaj te strasti podedovala od nje, največji pečat na moji kuharski in slaščičarski poti pa je pustila babica, ki je v mlajših letih z veseljem kuhala in pekla za različna praznovanja, poroke in podobno. Tako sem jo od malega opazovala in ji tudi pomagala, ko je pekla torte, breskvice, domač kruh, vrtanik, madžarico in podobno,« pravi Simona Könye iz Krplivnika. Administratorka po izobrazbi je v svet slaščičarstva in kuhanja vstopila pred nekaj leti, ko je prvič pekla torto. Izziva se ni ustrašila. Nabavila je sestavine, preštudirala recept, na koncu pa je torta uspela. »Sama nase sem bila ponosna, to pa mi je dalo dodatno motivacijo za ustvarjanje.« Kmalu je začela preizkušati še druge jedi in slaščice, s ponosom se spomni tudi medene vasice, ki jo je spekla za božič. »Sestavljena je bila iz dveh velikih hišk in treh manjših, uspela pa mi je v prvem poskusu.«
Članica projekta Qharji v karanteni
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Finale pred finalom: Mura Nona - Olimpija 0 : 0*
V nedeljo so se pomerile v prvenstvu. Črno-bele so bile boljše in si s tem že praktično zagotovile nov naslov državnih prvakinj. Danes od 16.30 dalje se bodo znova udarile v polfinalu pokala. Olimpija bo prav gotovo bolj čvrsta, saj ji je to zadnja priložnost za osvojitev kakšne trofeje. Ali pa lahko Sobočanke pridejo spet do dvojne krone? Ker zmagovalec današnje tekme bo najverjetneje tudi osvojil pokal, saj se bo v finalu pomeril z zmagovalcem para ŽNK Ljubljana - WFC Drava Ptuj, ki je po kakovosti bistveno slabši kot ta, ki ga bomo spremljali. Bodite z nami!
Simona Könye, ki trenutno ustvarja le zase, za svojo družino in prijatelje, se za podjetniško pot še ni odločila. Pravi, da mora za to nabrati še več izkušenj in pridobiti še več uporabnega znanja. Kljub temu se je v času prve ustavitve javnega življenja pridružila zaprti facebook skupini Qharji v karanteni, ki jo vodijo člani Društva kuharjev Mediteran. »Chef Goran Domanjko iz omenjenega društva mi je pod fotografijo, na kateri je bilo eno izmed mojih kuharskih ustvarjanj, čestital in me povabil v njihovo skupino. Povabilo sem z veseljem sprejela, za kar mi ni žal. Člani skupine namreč vsakodnevno objavljajo svoje kuharske mojstrovine, s tem pa mi dajejo veliko idej, nasvetov in tudi receptov.« Kmalu je postala tudi članica društva, za kar pravi, da je le še ena od stopničk na njeni kulinarični poti. »Člani, ki stojijo za projektom Qharji v karanteni, so profesionalci na svojem področju, zato sem res hvaležna, da so me sprejeli in me podpirajo. V čast mi je, da lahko od njih črpam znanje.«
S pomočjo društva in njegovega projekta Qhar start up pa je Simona ustvarila tudi svoj blog Simonine dobrote, na katerem že objavlja recepte jedi in sladic, ki jih ustvarja, način njihove priprave ter številne nasvete. Za blog, ki ga je predstavila na valentinovo, se je odločila zaradi želje tudi drugim predstaviti svoje izkušnje in znanje, ki ga je pridobila v letih kulinaričnega ustvarjanja. »K temu so me spodbudile tudi številne pohvale ljudi, ki so moje jedi in slaščice poskusili. Start up program mi omogoča, da se predstavim širši javnosti, pa tudi v tujini. Moje sladice so namreč poskusili že v Srbiji, Avstriji, Nemčiji ter na Madžarskem in Hrvaškem.« Projekt ji omogoča tudi dodatna izobraževanja, kot članica društva pa ima tudi popust pri nakupu živil in pripomočkov za kulinarično ustvarjanje.
Svojih korenin ne bo pozabila
Krplivničanka, ki ideje za ustvarjanje črpa v številnih kuharskih knjigah, revijah in na spletu, peče vsak dan, ob tem pa, kot pravi, mora poslušati tudi glasbo. »To je obvezen del kuhanja. Glasba mora biti takšna, da me sprosti, in tako se res lahko stoodstotno posvetim temu, kar najraje počnem.« A sprva se je precej lovila, prizna, spoznati je morala številne nove začimbe, okuse, tehnike in načine priprav posameznih jedi. »Še zmeraj se učim, obiskujem tečaje, poslušam nasvete številnih chefov. Le tako lahko napredujem v želeni smeri.« Že je spoznala mojstre Gorana Domanjka, Andreja Smogavca, Bineta Volčiča in Fredija Kranjca, želi si spoznati še Karima Merdjadija, Naserja Gashija, Alenko Kodele in Almo Rekič ter morda kdaj pri njih tudi opraviti kakšen kuharski tečaj. »Zelo sta mi všeč tudi chefa iz Madžarske, Jozsef Bernath in Akos Sarközi. Ker tudi sama veliko ustvarjam po madžarskih receptih, mi je njuno ustvarjanje blizu.«
Želja devetindvajsetletnice, ki trenutno še ustvarja v domači kuhinji, je, da bi nekoč odprla svoj atelje s kavarno ter da bi izdelovala torte po naročilu. »V dveh letih pa si želim izdati svojo kuharsko knjigo, v katero bi vključila tako slovenske kot madžarske recepte za različne jedi in slaščice. Prevladovali bi recepti za slaščice, prav tako bi vključila recepte za pripravo kremnih juh, ki jih obožujem, izdala pa bi tudi družinski skrivni recept za pripravo breskvic, ki sem ga podedovala od prababice.« Kot še pove, ne bo nikoli pozabila svojih korenin, tudi zato želi svojo kulinarično zgodbo graditi na tem. »Čeprav imam velike cilje, vem, da mi bo uspelo. Trdno verjamem vase, podpirajo me tudi domači, kar je izrednega pomena. Za njihovo podporo se jim oddolžim s tem, da jih razvajam. Pri nas mora biti namreč sladica na mizi vsak dan.«