Ob vznožju grajskega hriba pri cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni stoji hiša, v kateri je živel dr. Franc Simonič, zgodovinar in slavist, ki je s svojim bibliografskim delom uredil slovensko knjižno žetev od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 do leta 1900 in jo pri Slovenski Matici v Ljubljani izdal kot Slovensko bibliografijo. Tu je živel tudi, ko je postal Simoničev zet, dr. Janko Šlebinger, vodilni slovenski bibliograf, ki je po letu 1945 na novo usmeril Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in osnoval bibliografski oddelek, brez katerega si danes skoraj ni mogoče zamisliti znanstveno neoporečnega raziskovanja slovenske preteklosti. Hiša je tipičen primer meščanske hiše iz prve polovice 19. stoletja, ki ima zraven umetnostnozgodovinskega pomena predvsem memorialni pomen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Rodbinska hiša je dajala prostor stalnega ali občasnega prebivanja številnim generacijam Simoničevih in Šlebingerjevih potomcev. Tudi Šlebingerjevi prapravnukinji Leni Kocutar, ki se je s kamero približala njeni današnji podobi. Iz izbora njenih fotografij lahko do neke mere izluščimo odnos, ki ga Lena goji do hiše v Radgoni. Fotografije je razstavila v Muzeju Špital.
