Gordana in Jakob Borovšak sta se spoznala pred sedmimi leti. »Povezala naju je ljubezen do narave in divje hrane,« začne pripovedovati Gordana. Tisto pomlad je pripravila pico s koprivami, jo posnela, fotografijo pa objavila na družabnem omrežju. Posnetek je opazil Jakob, katerega je prav ta pekoča rastlina spodbudila, da je rjavolaski poslal sporočilo. Tako se je začelo, z dopisovanjem, spoznavanjem, druženja pa so postajala vse pogostejša. Vse bolj sta odkrivala, da ju zanimajo iste stvari. Takrat je Jakob zagnal društvo Panonetum, kar je bila tista pika i.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
»Ko sva se spoznavala, sva veliko časa preživela v naravi, zato večkrat v šali rečeva, da je za najino zvezo kriva kopriva,« se smeje spominja mladoporočenka. Hitro sta ugotovila, da je njuna zveza res prava, zato sta se preselila v skupen dom. Gordana je Fokovce zamenjala za Mursko Soboto, a na svoji domačiji skupaj z Jakobom obdelujeta nekaj njiv. »Tam ustvarjamo s člani društva. Res lahko rečeva, da živiva na dveh koncih, čez teden v mestu, ob vikendih pa na Goričkem.« Po štirih letih ju je na skupni poti razveselil sin Filip, kasneje še Oscar, kar je njuno vez le poglobilo.
Če želite tudi vi deliti svojo zgodbo, nam pišite na info@vestnik.si ali naša družbena omrežja.
Spomladi, na sedmo obletnico, se je Jakob odločil, da je čas za usodno vprašanje. »Obletnic nikoli nisva praznovala na poseben način, le na kakšen sprehod sva šla in dan preživela v družbi drug drugega. Letos pa je bilo malo drugače,« doda 33-letnica. Kakšen mesec pred njunim dnevom jo je njen izbranec spraševal o prstanu, takrat je Gordana vedela, za kaj gre. Na sedmo obletnico jo je presenetil z lesenim obročkom. »Seveda sem takoj privolila in skupaj sva že načrtovala svoj veliki dan.
V šali sva vedno namigovala, da če se kdaj poročiva, bova to storila na svoji njivi industrijske konoplje.« Tako sta svoj dan tudi izpeljala. Poročila sta se četrtega septembra. »Poročno slavje je bila posebno že samo po sebi, saj je bila drugačno, kot smo jih vajeni.« Priprav sta se lotila sama, Gordana je prevzela organizacijski, Jakob pa fizični del. Seveda jima brez najbližjih ne bi uspelo. »Je pa res, da me je zadnje dni pred poročnim dnevom skrbelo, kakšno bo vreme, saj plana b nisva imela, a Jakob je verjel, da bo sončno. In tako je tudi bilo.« Dan je bil čudovit, obkrožena pa sta bila s tistimi, ki jima največ pomenijo.
