Ideja o podobnem projektu, kjer bi na kmetiji ponudili nov stalni dom rešenim živalim, je sicer pri njegovih pobudnicah Mirjani Mulec, Tamari Repe, Petri Gjureč in Jasmini Hrastovec tlela že dalj časa. Vsakodnevno so namreč kot aktivne članice Društva za zaščito živali (DZZ) Pomurja dobivale informacije o živalih, ki živijo v nevzdržnih razmerah in jih je treba rešiti. Vendar pa se, kot je pojasnila Mirjana Mulec, pri reševanju teh živali nemalokrat pojavljajo problemi z njihovo novo nastanitvijo. »Ljudje, ki te rešene živali sprejmejo na svoje kmetije, so obremenjeni tako fizično kot finančno. Ko je žival rešena, se nanje pozabi, vso breme skrbi za te živali pa ostane na ljudeh, ki so jim ponudili nov dom,« pove sogovornica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Pravi, da so pred približno štirimi leti prejeli klic gospe, ki ji je kmet vsako leto redil in zaklal prašička. Ker so se odpovedali uživanju mesa in prašičkov niso več potrebovali, so se odločili, da bi jih raje podarili, kot da bi bili namenjeni za zakol. »Ob obisku tega kmeta sta naši članici zagledali še druge prašičke ter krave. Padla je odločitev, da vse živali rešimo. Za prvi rešeni telici nam je prijazno ponudila nastanitev izobraževalna kmetija miru poleg Ljubljane, poimenovana V Pravljici, kjer že nudijo varen dom približno 80 živalim. Pujsi smo nastanili pri prijateljih v Ivanovcih na Goričkem, na kravo in njenega telička pa smo morali počakati še pol leta. Ko smo ju odkupili, smo ju nastanili pri znancih v Črncih pri Apačah,« je reševanje živali opisala Mulčeva.
Pri zbiranju denarja za odkup živali so jim z donacijami na pomoč priskočili ljudje iz vse Slovenije, vendar pa so pred več kot dvema letoma obe rešeni prašički ter krava s teličko skoraj istočasno ostali brez nastanitve. Ker so morali problem hitro rešiti, so se odločili, da bodo za živali poiskali primerno kmetijo. V najem z možnostjo odkupa so dobili kmetijo v Gerlincih, kjer so te živali v Nikini prijazni vasi dobile svoj nov stalni dom. Poleg prašičkov in krave s teličko so naknadno na kmetijo prišle živet še druge živali, in sicer v planinah najden in shiran kozliček Srečo, kozica Tinka, ki je delala družbo ostareli ženski, vendar ta zaradi bolezni zanjo več ni mogla skrbeti, ovčka Pika z jagnjetom Lili ter nekaj kokošk iz reje, kasneje so dom tam našle tudi želve.
Začetki so bili fizično in finančno težki
Zavod Nikina prijazna vas je neprofitna organizacija, v kateri njeni člani delujejo prostovoljno, na pomoč pri skrbi za živali pa jim priskočijo tudi drugi ljudje, ki podpirajo njihovo poslanstvo. »Ko smo postavljali domove za živali in urejali kmetijo za njihovo nastanitev, so nam s prostovoljnim delom priskočili na pomoč prijatelji iz vse Slovenije, zelo močno podporo pa imamo tudi pri DZZ Pomurja,« pravi sogovornica in doda, da na kmetiji za živali ves čas redno skrbi ena od ustanoviteljic Nikine prijazne vas, ki je zadolžena tudi za skrb za posestvo. Sicer pa si naloge in zadolžitve razdelijo tako, da vsak prispeva svoj del k delovanju zavoda. Kmetijo, na kateri bivajo rešene živali, imajo trenutno v najemu, v dogovoru z lastnikom kmetije pa jo morajo po dveh letih odkupiti. »Ta čas se ravno izteka. Vendar pa zaradi nastalih razmer odkupa nismo mogli izpeljati, zato se na to pripravljamo v naslednjih mesecih, sredstva za odkup pa na različne načine še vedno neumorno zbiramo.« Začetki vzpostavljanja kmetije so bili po besedah ustanoviteljice zavoda naporni in finančno zelo negotovi, vendar so se zavedali, da mora projekt uspeti v dobrobit živali. Tako imajo tudi živali na kmetiji lesene bivalne prostore ves čas odprte in gredo v njih samo, ko to same želijo. Prav tako imajo na voljo veliko površine za gibanje, ki so jih ogradili posameznim živalim primerno. »Do njihovih bivališč smo morali napeljati vodo, elektriko in ograditi pašnike. Poskrbeti smo morali za njihovo varnost in okolje, v katerem se najbolje počutijo. Za to smo morali uporabiti velike količine lesa in ostalega materiala, opravljenih pa je bilo na tisoče ur prostovoljnega dela,« doda Mirjana Mulec.
Kmetija sicer brez pomoči posameznikov, ustanov, drugih kmetij ter številnih veganskih društev, restavracij, pekarn in slaščičarn ne bi mogla normalno delovati. Zaradi povezanosti in truda za dobrobit živali si medsebojno pomagajo in se podpirajo v delovanju, pridružuje pa se jim čedalje več ljudi, ki se zavedajo, da je treba izboljšati tako odnos do živali kot do planeta, na katerem živimo. »Glede na naše poslanstvo je s tem povezano tudi prehranjevanje. Vse to zajema naše ozaveščanje. Če želimo zapustiti planet takšen, da bo prijazen za naše potomce in za življenje na njem, moramo do vsega naštetega izboljšati naš odnos,« pojasni sogovornica. Pravi, da se zavedajo te drugačnosti, ki jo okolica ne sprejema enostavno, vendar pa so s prijaznim odnosom do vseh pridobili zaupanje ljudi, tudi zato se vedno najdejo takšni, ki so jim pripravljeni priskočiti na pomoč.