Na razstavi so na ogled slikarska in kiparska dela, ki so jih izbrali med mnogimi, ki so jih v preteklih 49 letih ustvarili umetniki iz Slovenije in tujine v prostorih lendavskega gradu in na različnih lokacijah v okolici. O pomenu likovne kolonije za lokalno skupnost in kulturno ustvarjalnost v Pomurju sta govorila direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgarnter in podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana Občine Lendava Ivan Koncut.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Spoznajte zgodbo družine Kofjač, ki na Petanjcih vsako leto vzgoji 10 tisoč vrtnic
Vrtnica velja za kraljico med cvetlicami. Obstajajo številne vrste in sorte, barve cvetov imajo različne pomene. Z njihovo vzgojo se že več desetletij ukvarjajo v petanjskem podjetju Flores, kjer so nam ob obisku predstavili svoje delo, zakonitosti sajenja vrtnic in naredili skomine po tem, da si gremo poleti ogledat bujno cvetoče rastline.
O nastanku in prvih desetletjih likovne kolonije je govoril njen takratni vodja Ferenc Kiraly, ki je povedal, da je že na prvi sodelovalo več kot deset slikarjev. O nadaljevanju, nakupu prenosne livarne in likovni koloniji z vlivanjem v bron pa je govoril Franc Gerič, ki je Kiralya pa upokojitvi nasledil pri vodenju Galerije-Muzeja Lendava in tudi mednarodne likovne kolonije. Poudarila sta, da je mednarodna likovna kolonija bila med prvimi na območju nekdanje Jugoslavije in druga v Sloveniji po likovni koloniji v Izlakah. Ves čas pa je bila pomemben umetniški dogodek mesta in regije, katerega so se z veseljem udeleževali priznani umetniki.
Razstavo je predstavil njen kustos, umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak. Povedal je, da je likovna kolonija od njenega nastanka leta 1973 doživela veliko sprememb, kar se še najbolj kaže v raznolikosti zbirke: »V njej so od slikarstva prek grafike in kiparstva zastopane vse veje likovne umetnosti. Sprva je bilo v ospredju izključno slikarstvo, nato pa so se sproti pridružili nove veje in žanri likovne umetnosti: intarzija, mala plastika, grafika in umetnost tekstila. Veliko v sklopu likovne kolonije nastalih skulptur je bilo izrecno ustvarjenih za postavitev na javnih površinah v Lendavi. Tako so se s temi umetninami prebivalci in obiskovalci mesta lahko tudi pobliže spoznali.« Največji mejnik pa zagotovo pomeni leto 2005, ko je bila v sklopu likovne kolonije prvič uporabljena tehnika vlivanja v bron. Od takrat je to edina tehnika, v kateri ustvarjajo sodelujoči umetniki.
Likovne kolonije pa ni zaznamovala le popolna odprtost do materialov in umetniških vej, organizatorji namreč umetnikov nikoli nosi omejevali ne s formalnimi, na z motivnimi obvezami, dodaja Atilla Pisnjak: »Nastala je mednarodna zbirka, v kateri je več sto artefaktov. Pričujoča razstava je izbor najbolj reprezentativnih del iz njene zgodovine, vključno s predstavitvijo same zbirke in raznolikost zanjo značilnih tehnik, motivov in slogov.« Razstava pa vzporedno s tem oriše tudi glavne postaje v življenju in razvoju likovne kolonije
