Pred petimi leti se mu je utrnila zamisel o miselni igri, podobni šahu, s tem da šaha zanjo ni treba obvladati. »Sam sem strasten šahist že od otroštva in več desetletij sem razmišljal o tem, katera igra bi se še lahko igrala na šahovskem polju, ne da bi potrebovali soigralca. Tako je nastala miselna igra Slepi zajček na šahovskem polju,« pravi osemdesetletnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Imenovanje predsednika okrožnega sodišča: Danes še enkrat o usodi Branka Palatina
Vrhovni sodniki tudi drugič razveljavili odločitev sodnega sveta.
Igra, za katero so potrebni lesen okvir in oštevilčene lesene ploščice, je primerna za vse generacije, bistri um in pospeši delovanje možganov. »Kmalu bom star osemdeset let, vendar se zaradi te igre počutim precej mlajšega,« pove sogovornik. Pravila igre so taka, da igralec vseh 63 lesenih ploščic iz škatle strese na tla, tako da so številke obrnjene navzdol, nato pa mora ploščice premešati in jih zlagati v lesen okvir po vrsti od zgornjega levega kota proti desni vse do dna. Ko so v okvir položene vse ploščice, ostane v spodnjem desnem kotu prazen prostor, številke od 1 do 63 pa je nato treba v čim krajšem času premestiti po vrstnem redu. »Pomembno je, da ploščic ne dvigujemo iz okvirja, ampak jih le premikamo po ploskvi. Ko vse številke pravilno razvrstimo, je igre konec, slepi zajček, ki krasi vsako igro, pa takrat spregleda. Slepi zajček je torej človek, ki uspešno reši igro.« Možnih rešitev igre je več tisoč, še pravi sobesednik, sam jih je namreč toliko že preizkusil in tudi zapisal v zvezek. Kot posebnost igre omenja tudi to, da jo lahko igra vsak sam, kar pri šahu ni možno, lahko pa se izvede tudi tekmovanje, vendar morata imeti v tem primeru oba igralca svojo garnituro.
Borštnar je igro, ki mu krajša dolge dni, prvič igral štiri ure, ko jo je dokončal, pa je od veselja kar zavriskal. Nekaj let jo je igral vsak dan, lotil se je je približno dvajsetkrat, v tem času pa je postavil tudi osebni rekord – igro je dokončal v dvanajstih minutah. »Ker me je igra tako navdušila, sem se odločil, da jo bom predstavil domovom za starejše po Sloveniji, bil sem tudi v Pomurju. Moram povedati, da so oskrbovanci domov, v katerih so igro kupili, nad njo navdušeni.« Na predstavitve je vedno prihajal s črno torbo, v kateri so še njegovi drugi izumi. »Izumitelj je bil tudi v našem domu pred približno dvema letoma. Takrat smo njegovo igro kupili, oskrbovanci pa jo redno in z veseljem uporabljajo. Igra je res dobra, saj je treba ves čas premišljevati in uporabljati možgane, kar je za starejše lahko le pozitivno,« je povedal Franc Špilak, direktor Doma starejših Lendava.
Dve vrsti lesa
Po dokončanju igre se tekmovalcu izriše šahovsko polje, sestavljeno iz ploščic temnejših in svetlejših barv. Za izdelavo igralnih pripomočkov je zato potrebnih več vrst lesa. Okvir je iz bukovega lesa, ploščice pa iz češnjevega in jesenovega.