vestnik

Sprva je bil to dan posta, sedanje dojemanje praznika zaljubljenih pa je k nam prišlo iz Nizozemske

Vestnik, STA, 14. 2. 2021
Arhiv
Danes praznujemo valentinovo.
Popularno

Praznik se povezuje tudi z začetkom kmečkih opravil.

Sveti Valentin ima ključe od korenin, pravi eden od pregovorov, saj je 14. februar v slovenskem ljudskem izročilu dan, ko se narava začne prebujati. Po starem kmečkem koledarju se je na valentinovo začelo delo v vinogradih in na vrtovih, zato se tudi pojavlja rek Valentin ureže prvo trto. 14. februar se je sprva praznoval kot dan posta, pojmovanje valentinovega kot dan zaljubljencev pa se je k nam razširilo iz Nizozemske. 

Prve povezave godu svetega Valentina z romantično ljubeznijo sicer segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko se ženijo ptički. Najstarejše ohranjeno voščilo za valentinovo pa je iz začetka 15. stoletja. Za svojo ženo ga je leta 1415 sestavil vojvoda orleanski, ki je bil tedaj zaprt v Londonu. Angleški izseljenci so izročilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.

c0a0df2667ffb41f211d2d5175e90252
Nataša Juhnov
Valentinovo.

V zadnjem obdobju se valentinovemu očita, da se ob njem ljubezen izraža le na materialen način. Povezano je namreč s podarjanjem daril in voščil. Toda tudi v preteklosti je bilo izražanje ljubezni z darili po navedbah arheologov pogosto. Podarjali so vse od sadja do nakita, stari Grki celo male udomačene živali, denimo kunce in golobe.