Odkrivala je različne zvrsti
Pet glasbenikov je v skupino Edna, kar v prekmurskem narečju pomeni ena, povezala ljubezen do glasbenega ustvarjanja, pravi Tjaša Cigut, ki je doma iz Žižkov. Že kot dekletce se je zaljubila v glasbo in že v osnovni šoli sklenila, da se ji bo v življenju resno posvetila. Z leti je tudi vse več nastopala, pela je in igrala klavir ali kitaro. »Rada prisluhnem različnim glasbenim zvrstem in jih izvajam. Zelo ljuba mi je tudi ljudska pesem, s katero sem odraščala. Ob glasbenem ustvarjanju sem prekmursko ljudsko glasbo tudi raziskovala. Seveda sem skozi leta odkrivala tudi druge glasbene zvrsti, od progresivnega metala, rocka, jazza, klasike. Ljudska glasba pa je bila prva, na katero se je uho navadilo v otroštvu. Obe babici sta zelo radi prepevali, tudi mama in sestrične. Pesem je tako potovala in še potuje iz roda v rod. Zdi se mi pomembno ohranjati našo bogato kulturno dediščino in do nje imeti spoštljiv odnos. Veliko nam odkriva – ponuja nam čudovit uvid v življenje nekoč. Premalo je še odkritega, zaigranega. Prekmurska pesem ni samo Zrejlo je žito, ampak mnoge druge, ki so prav tako bogate v besednem smislu – tako pripovedne kot izpovedne pesmi. Glasba mi veliko pomeni. Je odmik v neki drugi, moj svet. Ta je v tem času, v katerem smo se znašli, zelo pomemben. Zelo jo pogrešam, muziko. Tisto v živo, iz prve roke.« Poučuje mlade, je učiteljica nauka o glasbi in solfeggia na Glasbeni šoli Murska Sobota.
Pet glasbenikov je v skupino Edna, kar v prekmurskem narečju pomeni ena, povezala ljubezen do glasbenega ustvarjanja, pravi Tjaša Cigut, ki je doma iz Žižkov. Že kot dekletce se je zaljubila v glasbo in že v osnovni šoli sklenila, da se ji bo v življenju resno posvetila. Z leti je tudi vse več nastopala, pela je in igrala klavir ali kitaro. »Rada prisluhnem različnim glasbenim zvrstem in jih izvajam. Zelo ljuba mi je tudi ljudska pesem, s katero sem odraščala. Ob glasbenem ustvarjanju sem prekmursko ljudsko glasbo tudi raziskovala. Seveda sem skozi leta odkrivala tudi druge glasbene zvrsti, od progresivnega metala, rocka, jazza, klasike. Ljudska glasba pa je bila prva, na katero se je uho navadilo v otroštvu. Obe babici sta zelo radi prepevali, tudi mama in sestrične. Pesem je tako potovala in še potuje iz roda v rod. Zdi se mi pomembno ohranjati našo bogato kulturno dediščino in do nje imeti spoštljiv odnos. Veliko nam odkriva – ponuja nam čudovit uvid v življenje nekoč. Premalo je še odkritega, zaigranega. Prekmurska pesem ni samo Zrejlo je žito, ampak mnoge druge, ki so prav tako bogate v besednem smislu – tako pripovedne kot izpovedne pesmi. Glasba mi veliko pomeni. Je odmik v neki drugi, moj svet. Ta je v tem času, v katerem smo se znašli, zelo pomemben. Zelo jo pogrešam, muziko. Tisto v živo, iz prve roke.« Poučuje mlade, je učiteljica nauka o glasbi in solfeggia na Glasbeni šoli Murska Sobota.
Bojan Stepančič
Tjaša Cigut večkrat prisluhne različnim glasbenim zvrstem in jih rada tudi izvaja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
Že v času študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani je ustvarjala lastne skladbe ter med študijem in po njem kot skladateljica sodelovala v različnih glasbenih projektih. Leta 2011 je njen Koncert za kitaro in orkester izvedel simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V okviru evropske prestolnice kulture Maribor pa je bila v projektu Glasbene šole Murska Sobota leta 2012 avtorica glasbe baletnih predstav Cirkus in Te vidim. Komponira še več drugih glasbenih del, predvsem zborovsko glasbo in glasbo za komorne sestave, ki se izvajajo tudi v tujini in na državnem tekmovanju TEMSIG.
Prekmurske ljudske pesmi je izvedla in objavila na zgoščenki z naslovom Edno takšo bi rad. V sodelovanju z ljudskimi pevkami iz Žižkov je ljudske pesmi iz Žižkov in okolice notografirala. Besedila pesmi z notnimi zapisi so objavili v knjigi Žiškuska pesmarica – besedila in notni zapisi prekmurskih pesmi. Pesmi, ki so jih na svojih nastopih največ izvajali v skupini Edna, so bile objavljene na zgoščenki z naslovom Ajnc, cvaj, draj, ki jo je izdala založba Celinka. Tjaša sodeluje tudi z drugimi glasbeniki. Rada ima tako nastope pred večjo množico kakor tudi za ožji krog ljubiteljev glasbe. Tako je nastopila tudi na odru Cankarjevega doma v Ljubljani kot gostja na koncertu skupine Prifarski muzikanti.
Navdihujejo jo dobra besedila ljudskih pesmi
Prekmursko-štajerska zasedba Edna je bila ustanovljena leta 2014. »Pet glasbenikov, članov zasedba Edna, je pet različnih glasbenih svetov, ki smo na nastopih združeni v edinstveno celoto, povezujejo nas ljubezen do glasbe, glasbena strast in veselje do glasbenega ustvarjanja.« Ob Tjaši (vokal, klavir) so v glasbeni skupini še Jasmina Dajčman (saksofon), Luka Sraka (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas) in Blaž Korez (tolkala). Štirje med njimi so ustanovni člani, edino Luka Sraka se jim je pridružil pozneje kot zamenjava Kristijana Majcna. »V našem repertoarju je veliko skladb iz zakladnice ljudskega izročila: Pika pouka, Črne oči, Rejzka, Edno takšo bi rad, Ljubček moj, Ajnc, cvaj, draj in druge.«
Prekmursko-štajerska zasedba Edna je bila ustanovljena leta 2014. »Pet glasbenikov, članov zasedba Edna, je pet različnih glasbenih svetov, ki smo na nastopih združeni v edinstveno celoto, povezujejo nas ljubezen do glasbe, glasbena strast in veselje do glasbenega ustvarjanja.« Ob Tjaši (vokal, klavir) so v glasbeni skupini še Jasmina Dajčman (saksofon), Luka Sraka (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas) in Blaž Korez (tolkala). Štirje med njimi so ustanovni člani, edino Luka Sraka se jim je pridružil pozneje kot zamenjava Kristijana Majcna. »V našem repertoarju je veliko skladb iz zakladnice ljudskega izročila: Pika pouka, Črne oči, Rejzka, Edno takšo bi rad, Ljubček moj, Ajnc, cvaj, draj in druge.«
Aleš Cipot
Dorina Gujt in Tjaša Cigut.
Pri ustvarjanju glasbe za skupino jo najbolj motivirajo in navdihujejo dobra besedila ljudskih pesmi, še posebej tista, ki so manj znana. »Pri nekaterih besedilih smo naredili aranžma originalne melodije, pri drugih pa smo združili ideje ter glasbo napisali sami. Besedo z glasbo nadgradimo. V naših interpretacijah se prilagodimo sporočilnosti pesmi in glede na vzdušje ustvarimo glasbo. Ponekod smo melodijo povsem spremenili, dodali raznolike harmonije, učinke, obogatili ritem, predvsem pa veliko pozornosti posvečamo občutenosti interpretacije.« Glasbo, ki jo izvaja Edna, člani doživljajo zelo osebno in pri tem črpajo iz svojih čustev, občutkov in doživetij, pravi Tjaša Cigut. V šestih letih je za njimi že veliko nastopov v Sloveniji in tujini, med drugim na svetovni razstavi EXPO v Milanu, festivalu Lent v Mariboru, na Jenamena festu v Črenšovcih, v Porabju, na Soboškem poletju, v Avstriji in drugod. Med koncerti, ki so ji ostali v najbolj prijetnem spominu, je festival Godibodi pred dvema letoma v Ljubljani, ko so skupaj z izdajateljem založbo Celinka predstavili zgoščenko Ajnc, cvaj, draj.